COBIKov Laboratorij za odprte inovacijske sisteme je izvedel obsežno letno raziskavo med slovenskimi visokotehnološkimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Na podlagi rezultatov in ugotovitev iz lanske raziskave se je letošnja usmerila na področja notranjih in zunanjih ovir za inoviranje v teh podjetjih v Sloveniji ter njihovo oceno učinkovitosti in uspešnosti slovenskega podpornega okolja. Še dodatno se je usmerila tudi v vprašanje, kako slovenska visokotehnološka podjetja udejanjajo principe t.i. "odprtih" inovacijskih politik ter kako uspešna so pri svojem mreženju doma in v svetu - zlasti pri komercializaciji svojih inovacij. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 160 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih in je neizpodbitno pokazala, da so v letu 2010 MSP v raziskave in razvoj vložili več sredstev kot v letu 2009 in da med ključnimi zunanjimi ovirami za uspešnejše inoviranje in komercializacijo zaznavajo predvsem neučinkovitost trga dela (zaposlovanje tujcev), davčno zakonodajo in pomanjkanje razvojnega financiranja. Med notranjimi ovirami pa je najočitnejše pomanjkanje sistematičnega spremljanja inovacijske uspešnosti in vključevanje zunanjih kadrov.
COBIKov Laboratorij za odprte inovacijske sisteme je izvedel obsežno letno raziskavo med slovenskimi visokotehnološkimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Na podlagi rezultatov in ugotovitev iz lanske raziskave se je letošnja usmerila na področja notranjih in zunanjih ovir za inoviranje v teh podjetjih v Sloveniji ter njihovo oceno učinkovitosti in uspešnosti slovenskega podpornega okolja. Še dodatno se je usmerila tudi v vprašanje, kako slovenska visokotehnološka podjetja udejanjajo principe t.i. "odprtih" inovacijskih politik ter kako uspešna so pri svojem mreženju doma in v svetu - zlasti pri komercializaciji svojih inovacij. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 160 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih in je neizpodbitno pokazala, da so v letu 2010 MSP v raziskave in razvoj vložili več sredstev kot v letu 2009 in da med ključnimi zunanjimi ovirami za uspešnejše inoviranje in komercializacijo zaznavajo predvsem neučinkovitost trga dela (zaposlovanje tujcev), davčno zakonodajo in pomanjkanje razvojnega financiranja. Med notranjimi ovirami pa je najočitnejše pomanjkanje sistematičnega spremljanja inovacijske uspešnosti in vključevanje zunanjih kadrov.
Leon Šikovec (Sberbank) predstavlja sponzorstvo EuroVolleya in rezultate Sberbanka ob sponzoriranju največjega športnega dogodka v Sloveniji v letu 2019.
Ste kdaj razmišljali o tem, da imate v marketingu toliko dela in da pripravljate toliko materialov, da bi lahko imeli enostavno svojo marketinško agencijo? Podjetje Comtrade se je odločilo prav za to in o tem procesu je na tretji B2B konferenci predaval Ljubomir Ristić.
Frank Amand (Marketing UX) je na konferenci izpostavil tri vidike marketinških fokusov, na podlagi katerih lahko podjetja zmagujejo tudi v B2B poslovanju. »Pomembno je, da se natančno zavedamo, komu sledimo in koga nagovarjamo, kako izstopamo ter kako se učimo in spreminjamo svoje navade. Biti moramo pripravljeni na to, da ovire spremenimo v priložnosti, ki jih opazimo in znamo izkoristiti.«l
Darko Dujič je na junijskem mesečnem srečanju DMS predstavil podjetje Ceneje d.o.o. ter pojasnil, kako lahko marketing postane temelj poslovnega modela podjetja.
Sandra Kecman (Bisnode) je na mesečnem srečanju udeležencem zaupala svoje izzive pri iskanju novih marketinških kadrov in priznala, da je med iskanjem novih sodelavcem včasih potrebno nekoliko spremeniti svoja pričakovanja.
Leon Šikovec (Sberbank) predstavlja sponzorstvo EuroVolleya in rezultate Sberbanka ob sponzoriranju največjega športnega dogodka v Sloveniji v letu 2019.
Ste kdaj razmišljali o tem, da imate v marketingu toliko dela in da pripravljate toliko materialov, da bi lahko imeli enostavno svojo marketinško agencijo? Podjetje Comtrade se je odločilo prav za to in o tem procesu je na tretji B2B konferenci predaval Ljubomir Ristić.
Frank Amand (Marketing UX) je na konferenci izpostavil tri vidike marketinških fokusov, na podlagi katerih lahko podjetja zmagujejo tudi v B2B poslovanju. »Pomembno je, da se natančno zavedamo, komu sledimo in koga nagovarjamo, kako izstopamo ter kako se učimo in spreminjamo svoje navade. Biti moramo pripravljeni na to, da ovire spremenimo v priložnosti, ki jih opazimo in znamo izkoristiti.«l
Darko Dujič je na junijskem mesečnem srečanju DMS predstavil podjetje Ceneje d.o.o. ter pojasnil, kako lahko marketing postane temelj poslovnega modela podjetja.
Sandra Kecman (Bisnode) je na mesečnem srečanju udeležencem zaupala svoje izzive pri iskanju novih marketinških kadrov in priznala, da je med iskanjem novih sodelavcem včasih potrebno nekoliko spremeniti svoja pričakovanja.
Na februarskem Marketing TOPX izobraževanju je strokovnjakinja za digitalni marketinga Simona Koren (Atlantic Grupa) predavala o tem, kako v podjetju vzpostaviti celostno digitalno okolje, ki se gradi skozi faze digitalne transformacije.
Jure Doler (Klepetalni robot d.o.o.) je na mesečnem srečanju predstavil trende na področju klepetalnih robotov in med drugim pojasnil, zakaj je prepričan, da bo ta način komunikacije izpodrinil email kampanje.
Vladimir Nardin (Gorenje) je na mesečnem srečanju predstavil, kakšno bo naše življenje v svetu pametnih aparatov, kjer bomo lahko celotno kuhinjo upravljali s pomočjo aplikacije na pametnih telefonih.
Andraž Štalec (Red Orbit) je na mesečnem srečanju predstavil nekaj konkretnih primerov, pri katerih so z uporabo podatkov o digitalnem potrošniku izboljšali prodajne aktivnosti podjetij.
Irena Stanjko Meršol (Ceneje.si) je na mesečnem srečanju pojasnila, kako nam lahko podatki o digitalnem potrošniku pomagajo pri načrtovanju prodajnih aktivnosti - tudi v offline svetu.
Miloš Suša (iPROM), Andraž Zorko (Valicon) in Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa) so na mesečnem srečanju predstavili, kaj je napovedno oglaševanje in kako lahko z njim znižamo oglaševalske stroške ter s tem povečamo učinkovitost oglaševalskih kampanj,
3. 1. dejstvo: Absolutna zvestoba eni
znamki čokolade ne obstaja
• „Vedno kupujem Gorenjko“ = 0%
• „Vedno kupujem Milko“ = 0%
Vir: Valicon, PGM, 2011
4. 2. dejstvo: pomen znamke upada
Delež diskontov in TBZ raste.
MAT LY MAT TY
% količin, prodanih v diskontih 34% 36%
Količinski tržni delež TBZ 13% 14%
Vir: AcNielsen, Panel trgovin, april 2012
5. 3. dejstvo: Pomen nizke cene raste
YTD LY YTD TY
% količin, prodanih skozi akcijo 30% 31%
Povprečen akcijski popust 18% 19%
Vir: AcNielsen, Scantrack, april 2012
6. 4. dejstvo: vložki v oglaševanje rastejo
Vir: AcNielsen, AGB , april 2012
8. Temna plat Gorenjke
Mlajši uporabniki kategorije so do Gorenjke indiferentni
Neinovativna, nemodna,
komunikacijsko neprodorna
Vir: Valicon, september 2011
9. Temna plat Gorenjke
Najšibkejša je Gorenjka pri „mladih v trendu“ in
„uravnoteženih med delom in družino“ (36% populacije)
Mladi v Usmerjeni v delo in
Vir: Valicon PGM, 2011
trendu družino
10. Kako naprej?
1. Izstopimo z Gorenjko iz množice na „commodity
trgu“
2. vključimo končnega porabnika s primerljivo
manjšimi sredstvi
3. povrnimo mladostni seksapil 90-letnici,
predvsem pri mladih
4. Ostanimo v srcu tudi, ko nismo v akciji
11. Ideja
1. Ustvarimo bližino s personalizacijo izdelka
2. Vključimo s prisotnostjo znamke v dobrih in
čustvenih trenutkih življenja
Slogan: Leto, polno vsega dobrega
Nosilec ideje: Tovarna dobrih sporočil
14. Izstopili smo iz množice
57 medijskih objav v 43 medijih v vrednosti več kot
100.000 €.
25 22
20
Število objav
15
11
10 9 8
5
5 2
0
Vir: PressClipping, maj 2012
15. Vključili smo porabnika
Z aplikacijo na FB in virtualnimi sporočili smo
aktivno vključili 4.500 uporabnikov.
16. Vključili smo porabnika
• 100 % izkoriščenost kapacitet gravirnega stroja na 15
12-urnih dogodkih
• Vsako uro smo gravirali 20 čokolad in tako med seboj
povezali 40 ljudi (skupno smo osrečili več kot 7.000 ljudi)