COBIKov Laboratorij za odprte inovacijske sisteme je izvedel obsežno letno raziskavo med slovenskimi visokotehnološkimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Na podlagi rezultatov in ugotovitev iz lanske raziskave se je letošnja usmerila na področja notranjih in zunanjih ovir za inoviranje v teh podjetjih v Sloveniji ter njihovo oceno učinkovitosti in uspešnosti slovenskega podpornega okolja. Še dodatno se je usmerila tudi v vprašanje, kako slovenska visokotehnološka podjetja udejanjajo principe t.i. "odprtih" inovacijskih politik ter kako uspešna so pri svojem mreženju doma in v svetu - zlasti pri komercializaciji svojih inovacij. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 160 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih in je neizpodbitno pokazala, da so v letu 2010 MSP v raziskave in razvoj vložili več sredstev kot v letu 2009 in da med ključnimi zunanjimi ovirami za uspešnejše inoviranje in komercializacijo zaznavajo predvsem neučinkovitost trga dela (zaposlovanje tujcev), davčno zakonodajo in pomanjkanje razvojnega financiranja. Med notranjimi ovirami pa je najočitnejše pomanjkanje sistematičnega spremljanja inovacijske uspešnosti in vključevanje zunanjih kadrov.
COBIKov Laboratorij za odprte inovacijske sisteme je izvedel obsežno letno raziskavo med slovenskimi visokotehnološkimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Na podlagi rezultatov in ugotovitev iz lanske raziskave se je letošnja usmerila na področja notranjih in zunanjih ovir za inoviranje v teh podjetjih v Sloveniji ter njihovo oceno učinkovitosti in uspešnosti slovenskega podpornega okolja. Še dodatno se je usmerila tudi v vprašanje, kako slovenska visokotehnološka podjetja udejanjajo principe t.i. "odprtih" inovacijskih politik ter kako uspešna so pri svojem mreženju doma in v svetu - zlasti pri komercializaciji svojih inovacij. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 160 slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih in je neizpodbitno pokazala, da so v letu 2010 MSP v raziskave in razvoj vložili več sredstev kot v letu 2009 in da med ključnimi zunanjimi ovirami za uspešnejše inoviranje in komercializacijo zaznavajo predvsem neučinkovitost trga dela (zaposlovanje tujcev), davčno zakonodajo in pomanjkanje razvojnega financiranja. Med notranjimi ovirami pa je najočitnejše pomanjkanje sistematičnega spremljanja inovacijske uspešnosti in vključevanje zunanjih kadrov.
Leon Šikovec (Sberbank) predstavlja sponzorstvo EuroVolleya in rezultate Sberbanka ob sponzoriranju največjega športnega dogodka v Sloveniji v letu 2019.
Ste kdaj razmišljali o tem, da imate v marketingu toliko dela in da pripravljate toliko materialov, da bi lahko imeli enostavno svojo marketinško agencijo? Podjetje Comtrade se je odločilo prav za to in o tem procesu je na tretji B2B konferenci predaval Ljubomir Ristić.
Frank Amand (Marketing UX) je na konferenci izpostavil tri vidike marketinških fokusov, na podlagi katerih lahko podjetja zmagujejo tudi v B2B poslovanju. »Pomembno je, da se natančno zavedamo, komu sledimo in koga nagovarjamo, kako izstopamo ter kako se učimo in spreminjamo svoje navade. Biti moramo pripravljeni na to, da ovire spremenimo v priložnosti, ki jih opazimo in znamo izkoristiti.«l
Darko Dujič je na junijskem mesečnem srečanju DMS predstavil podjetje Ceneje d.o.o. ter pojasnil, kako lahko marketing postane temelj poslovnega modela podjetja.
Leon Šikovec (Sberbank) predstavlja sponzorstvo EuroVolleya in rezultate Sberbanka ob sponzoriranju največjega športnega dogodka v Sloveniji v letu 2019.
Ste kdaj razmišljali o tem, da imate v marketingu toliko dela in da pripravljate toliko materialov, da bi lahko imeli enostavno svojo marketinško agencijo? Podjetje Comtrade se je odločilo prav za to in o tem procesu je na tretji B2B konferenci predaval Ljubomir Ristić.
Frank Amand (Marketing UX) je na konferenci izpostavil tri vidike marketinških fokusov, na podlagi katerih lahko podjetja zmagujejo tudi v B2B poslovanju. »Pomembno je, da se natančno zavedamo, komu sledimo in koga nagovarjamo, kako izstopamo ter kako se učimo in spreminjamo svoje navade. Biti moramo pripravljeni na to, da ovire spremenimo v priložnosti, ki jih opazimo in znamo izkoristiti.«l
Darko Dujič je na junijskem mesečnem srečanju DMS predstavil podjetje Ceneje d.o.o. ter pojasnil, kako lahko marketing postane temelj poslovnega modela podjetja.
Sandra Kecman (Bisnode) je na mesečnem srečanju udeležencem zaupala svoje izzive pri iskanju novih marketinških kadrov in priznala, da je med iskanjem novih sodelavcem včasih potrebno nekoliko spremeniti svoja pričakovanja.
Na februarskem Marketing TOPX izobraževanju je strokovnjakinja za digitalni marketinga Simona Koren (Atlantic Grupa) predavala o tem, kako v podjetju vzpostaviti celostno digitalno okolje, ki se gradi skozi faze digitalne transformacije.
Jure Doler (Klepetalni robot d.o.o.) je na mesečnem srečanju predstavil trende na področju klepetalnih robotov in med drugim pojasnil, zakaj je prepričan, da bo ta način komunikacije izpodrinil email kampanje.
Vladimir Nardin (Gorenje) je na mesečnem srečanju predstavil, kakšno bo naše življenje v svetu pametnih aparatov, kjer bomo lahko celotno kuhinjo upravljali s pomočjo aplikacije na pametnih telefonih.
Andraž Štalec (Red Orbit) je na mesečnem srečanju predstavil nekaj konkretnih primerov, pri katerih so z uporabo podatkov o digitalnem potrošniku izboljšali prodajne aktivnosti podjetij.
Irena Stanjko Meršol (Ceneje.si) je na mesečnem srečanju pojasnila, kako nam lahko podatki o digitalnem potrošniku pomagajo pri načrtovanju prodajnih aktivnosti - tudi v offline svetu.
Miloš Suša (iPROM), Andraž Zorko (Valicon) in Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa) so na mesečnem srečanju predstavili, kaj je napovedno oglaševanje in kako lahko z njim znižamo oglaševalske stroške ter s tem povečamo učinkovitost oglaševalskih kampanj,
6. Pomanjkanje znanja o tujih trgih je ena izmed
največjih ovir za internacionalizacijo slovenskih
SMEs
| 6 | 20.03.2012
Vir: Observatory of European SMEs 2007, magistrsko delo M. Gnidovec: Vloga in pomen države pri spodbujanju izhodne internacionalizacije slovenskih malih in srednje velikih podjetij
7. Pa vendarle ...
• Slovenska podjetja vstopajo na tuje trge
– Podružnice tujih podjetij: Goodyear, Revoz, Lek
– Tradicionalni izvozniki: Krka, Gorenje, Iskratel, Riko, Hidria, Kolektor
– Skriti šampioni*: Akrapovič, Atech, Bia Separations, Bisol, NiceLabel,
Instrumentation Technologies, Metrel, Optotek, Pipistrel, Seaway, Studio
Moderna, Tajfun
– Start-up podjetja: 3FS, Azumio, Best Travel Store, Big Deal, Celtra, D-
Labs, DoubleRecall, eBlagajna, FlyKly, Ganxy, Iddiction, Klika, Mimovrste,
Motiviti, Mount Vacation, Odpiralni Časi, Oust.me, Outfit7, Sosed, The
Flowr, Uniki, Visionect, VLN, Vox.io, Zemanta, Lumian, eDition, Toshl,
DietPoint, Popcom, Posodi avto, Neonardi, LectureHub, Editor Studios,
Guru namig, Kje si taksi, Balirka, Retronator (seznam članov skupine
Silikonski vrtički www.siliconagardens.si)
| 7 | 20.03.2012
*Hidden Champions in CEE, Melita Rant za IEDC, 2011
8. Raziskava
• V sodelovanju Geni in Mete Arh iz podjetja Arhea in Gregorja Cuzaka,
svetovalca za internacionalizacijo slovenskih podjetij
• Pilotna (nereprezentativna) raziskava
• Ciljna skupina razdeljena na “klasična” in start-up podjetja
• Omejitev na temo “raziskav v dobi interneta”, ker smo verjeli, da bo to
pokazalo razlike med skupinama
• Priprava enotnega čimbolj enostavnega vprašalnika
• Poslano na baze: Arhea, DMS, Silicon Gardens, www.had.si
• 57 udeležencev, 22 klasičnih, 35 start-upov
• Izvedeno v prvi polovici marca 2012
| 8 | 20.03.2012
9. PILOTSKA RAZISKAVA
Internacionalizacija slovenskih podjetij je dejstvo
| 9 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, N=57, 22 velikih in 35 malih
10. Kolikšen del BDP izvozimo? 59%
Kaj izvažamo?
Izvoz Slovenije v obdobju 2000 – 2009 po 4-mestni šifri Kombinirane nomenklature, kumulativni Podatki v
podatki mlrd. EUR
Avtomobili in druga motorna vozila 13,68
Zdravila 9,04
Sedeži in njihovi deli 4,86
Deli in pribor za motorna vozila 3,69
Elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo 2,60
Nove zunanje pnevmatične gume (plašči) 2,50
Drugo pohištvo in njihovi deli 2,46
Zračne ali vakuumske črpalke, zračni ali plinski kompresorji in ventilatorji idr. 2,42
Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje idr. 2,32
Papir in karton 2,03
Električna energija 2,00
| 10 | 20.03.2012
Vir: SURS, 2010
15. PILOTSKA RAZISKAVA
Podjetja pred internacionalizacijo pridobijo
podatke o trgu
| 15 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, osnova: vsi,, ki se internacionalizirajo in raziščejo trg
16. A je možno na tuj trg brez
pridobitve podatkov?
Podatki ali informacije ali znanja
| 16 | 20.03.2012
17. »Če ste se odločili postati
podjetnik, ste se odločili postati
tržni raziskovalec. To dvoje je
neločljivo.«
Darlene Mann, BroadVision in Onset Ventures
| 17 | 20.03.2012
18. PILOTSKA RAZISKAVA
Raziskovalni pristop enih in drugih je različen
Povprečno število virov
• Mali 2,7
• Veliki 4,0
| 18 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, osnova: vsi,, ki se internacionalizirajo in raziščejo trg
19. PILOTSKA RAZISKAVA
Raziskovalni viri na internetu
Povprečno število spletnih virov / orodij
• Mali 2,4
• Veliki 2,8
| 19 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, osnova: vsi,, ki se internacionalizirajo in raziščejo trg
21. Trditev 1:
• Start-upi so po znanju raziskovalcev slabši od klasičnih podjetij.
| 21 | 20.03.2012
22. Je znanje dovolj?
• Klasična podjetja imajo znanja več
• Najboljše kadre na trgu trenutno pobirajo start-upi (nepod¸prto s
podatki)
• Kaj se dogaja?
| 22 | 20.03.2012
23. Trditev 1:
• Start-upi so po znanju raziskovalcev slabši od klasičnih podjetij.
Trditev 2:
• Start-upi znajo internet bolje izkoristiti za komuniciranje, ne iščejo
znanja, iščejo ljudi, tudi med konkurenti.
| 23 | 20.03.2012
24. Primer raziskave start-upa: twitter
Kako najbolj učinkovito iščem informacije na twittru?
1. Uporabim iskalnik za iskanje najboljših tvitov?
2. Tvitnem vprašanje in čakam?
| 24 | 20.03.2012
25. Trditev 1:
• Start-upi so po znanju raziskovalcev slabši od klasičnih podjetij.
Trditev 2:
• Start-upi znajo internet bolje izkoristiti za komuniciranje, ne iščejo
znanja, iščejo ljudi, tudi med konkurenti.
Trditev 3:
• Anketa ni odkrila rabe Google Analyticsa in podobnih analitičnih orodij,
od katerih so Start-upi dobesedno odvisni.
| 25 | 20.03.2012
26. PILOTSKA RAZISKAVA
Standardiziranost raziskovanja ima precej
prostora za izboljšave
38
standardiziran proces
35
start-up 'klasična'
| 26 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, osnova: vsi,, ki se internacionalizirajo in raziščejo trg
27. Standardno vs. neformalno
• Standardizacija zahteva formalizacijo
• Formalizacija ščiti pred napakami
• Formalizacija lahko prihrani čas, a lahko ga tudi podaljša
• Pomembno je vzpostaviti “povratno zanko”
• Značilnost start-upov je hitro iteriranje, dejansko preizkušanje
produktov na trgu in spremljanje odziva uporabnikov
• Resnični podatki s trga pomagajo pri oblikovanju dialoga v
podjetjih
| 27 | 20.03.2012
28. Tipično
• Velika podjetja so premalo inovativna, ne upajo si
delati napak, raziskave uporabljajo za ščitenje pred
odgovornostjo
• Majhna podjetja so premalo standardizirana, cilji se
pogosto prehitro menjajo, ogromno je velikih napak,
tveganje propada je veliko, inovativnost in
prebojnost je lahko zelo visoka
• Oboji si upajo tvegati toliko, kolikor tvegajo
njihovi sovrstniki
| 28 | 20.03.2012
29. PILOTSKA RAZISKAVA
Vloga ugotovitev in zaključkov raziskovanja na
dejansko odločitev o vstopu
35%
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Zelo pomembna
Zelo nepomembna
| 29 | 20.03.2012
Vir podatkov: lastna raziskava, marec 2012, osnova: vsi,, ki se internacionalizirajo in raziščejo trg
30. Zaključek
• Podjetja se pred vstopom na tuji / globalni trg pripravijo in
pridobijo informacije - tudi sama, preko interneta
• Kažejo se razlike med ‚klasičnimi‘ in start-up podjetji
– ‘Klasična’
• poznajo / uporabljajo več virov
• v večji meri uporabljajo ‘klasične’ vire
• med spletnimi viri več baze podatkov in članke
– Start-upi
• sprašujejo tudi konkurente
• se manj zanašajo na svetovalce
• uporabljajo izrazito več družbenih omrežij
• ugotovitve v večji meri vplivajo na odločanje o vstopu
| 30 | 20.03.2012
31. Zaključek
Internet….
• pomembno vpliva na oblike oz. načine pridobivanja informacij o
tujih / globalnih trgih, zlasti v eksplorativni fazi seznanjanja s trgom
• omogoča lastno raziskovanje tujih / globalnih trgov in posledično
večjo dostopnost informacij tudi start-up podjetjem, ki nimajo
budžetov za 'klasično' tržno raziskovanje
• s tem (start-up) podjetniki postajajo v isti osebi tudi tržni
raziskovalci in dobivajo strateški vpogled z vplivom na poslovne
odločitve
• omogoča formiranje tržnih raziskovalcev prihodnosti, ki bodo
znanje (o tujih / globalnih) pridobivali s povezovanjem različnih
razpoložljivih informacij (namesto z iniciranjem novih tržno-
raziskovalnih projektov) in dajali »več za manj«
• povzroča, da se tržne-raziskave kot branža srečujejo z novimi
izzivi in priložnostmi ter potrebo prilagajanja na te spremembe.
| 31 | 20.03.2012
32. Zaključek
• Za prodor v tujino je potreben pogum,
internet pa omogoča zelo dinamično in hitro
pridobivanje novih znanj, še zlasti v
interakcijah s strokovnjaki na svojih
področjih.
| 32 | 20.03.2012