AFT 121 PRESENTATION Sehlopha sa A Groenkloof

1. AFT 121 GROUP A PRESENTATION
T.B Matona 22495721
K.E Sebuku 22584511
M.J Kobe 21644994
O.J Ramkhuta 22551582
D.M Tsotetsi 19133988
M.M Makgonye 22592459
T.G Tapela 22523635
T.R Baloyi 22683152
L.F Moremi 19174927
M.T Mogashu 17156123

2. TAFOLE YA
DIITENG
TIKOLOGO
1
NAKO
2-4
NAKO YA
DITIRAGALO
5-8
NAKO YA ITSEGO
9-12
NAKO YA LEAGO
13-16
MAFETSO
17
BIBLOGRAPHY
18

3. Tikologo:
Lehlakore la
nako ka gare
ga puku ya
Mekgogo ya
Lethabo.
TIKOLOGO
• Kgopolo ye, tikologo, ke lefelokakaretšo leo Serudu
leba bangwe ( 1990: 83)ba le hlalošago ka go re:"Ke
lefelo leo ditiragalo tša padi di diragalago go lona.“
• Potter (1967: 27) o tšwetša pele tlhalošo ya boSerudu
ka gore tikologo e nale makalana a mabedi, e I ego (
1) nako le (2) felo.

4. Nako
 Go ya ka Oxford University Press(2011)
Nako ke tatelano e tšwelago pele ya go
ba gona le ditiragalo tšeo diregagoka
tatelano yeo go bonagalago e sa fetoge
• Brewster kahle (2012) o re nako ke
karolo ya bontši bja dikelo tše di
fapanego tšeo di šomišwago go
latelanya ditiragalo

5. Nako e nale mehuta e meraro e lego:
NAKO YA LEAGO. NAKO YA TIRAGALO. NAKO YE ITŠEGO

6. Nako ya
Ditiragalo
Ge Mojalefa (1995: 26) a hlaloša nako ya
ditiragalo, ore ke nako ya go ba le mathomo
le mafelelo, go swana le kgwedi, letšatši,
beke, iri, bjalobjalo. Gape ga e akanywe, e a
tsebega.
 Nako ya ditiragalo ke nako yeo e sa
nyakwego, e ya itaetša , ge go bolelwa ka iri
le letšatši, go a tsebega gore di thoma neng
di felela neng.

7. Nako ya
ditiragalo
pading ya
Meokgo ya
Lethabo
 (letl:7) Dikgoneng o tshetše matšato go
itokišetša go ya go bao ba bego ba mo
phediša ka mošupologo go fihla ge go
sobela la mokibelo
 (letl:13) Go fetile matšatši ao reka
šitwago le go a bala mola go
diragetšego seo se ilego sa ditiragala
ka lapeng la kgoteledi.
(letl:20) Go fetile dikgwedi tša go bonala
mola taba ya Dikgoneng e ahlaahlilwego

8. (letl:20) Go fetile dikgwedi tša go bonala mola taba ya Dikgoneng e ahlaahlilwego
(letla:21) Mokibelo morwa wa kgoteledi o be a sa theogele, eupša go theogela bao
ba kgethilwego ke yena go ka šoma lebenkeleng le legolo la go rekiša diaparo, dijo
le dilo tše dingwe tša mehutahuta.
(letl:26) Lamorena ke letšatši la go khutša.Go boletše kukamaditšhaba mo
mangwalong gore re ka šoma matšatšing a tshelago, eupša ka la bošupa re swanetše
go khutša.

9.  (letl:37)La mokibelo ge le hlaba ke ge Kgoteledi nke nkabe a kgona go dira gore le
palelwe ke go rotogela godimo.
 (letl:37)Ge iri ya seswai e itia ke ge Kgoteledi a šetše a le ka peseng yeo ilego go
kgatlampana mosegare, ya goroga ge le dula dithaba ka.
 (letl:40)Lamorena le ile ge ele hlaba Kgoteledi a phaphama a ikhwetša a le moo a
bego a se a go tlwaela.
 (letl:50)A mahlatse baete! Ke re mahlatse ka ge se be se na le mengwaga ye meraro
se kitima tseleng.

10. Nako Ye Itšego
• Mojalefa (1997: 26) o hlaloša nako ye e itšego gore:"Ke nako ya go
se be le mathomo le mafelelo. Ke nako ya go swana le bošego,
mošegare, marega, selemo,bjalobjalo."
• Nako e itšego ke nako ya go se tsebege gabotse, ge motho a bolela
ka yona ga a e beye pepeneneng gore ke nako mang,iri efe goba
letšatši lefe

11. Nako ye
itšego
pading ya
Meokgo Ya
Lethabo
 (letl:4) Ke be ke sa lore gore letšatši le ka hlaba leo re ka
fihlago moo re lego gona motsotso wo.
 (letl:9)Thola maabane o gorogile ba šetše ba išitše marapo go
beng a sa tsebe ge Kgoteledi a thonkgile Dikgoneng.
 (letl:20)Go fetile dikgwedi tša go bonala mola taba ya
Dikgoneng e a hlaahlilwego.
 (letl:45) Mtatšatši a hlabile a sobela Kgoteledi a ipshina ka
bophelo bja segae bjoo e sa le a bo tlogela kgale.

12. (letl:55)Go fetile
matšatši a mmalwa ya
ba Mihloti o ikgaša ka
gabo Dikgoneng go tla
go mo hlola boroko.
(letl:67) Matšatši a
hlabile a sobela ka
lapeng la Kgotekedi, go
be go foka moya wa go
hloka Lethabo.

13. (letl:67) Go fetile dikgwedi tša go bonala gomme
thola ka se tšwafe ditaba a šiteletša mmagwe ka ge
a be a lemogile gire šefahlego sa gagwe ga e šale
sa mehleng.
(letl:69)Bošego ga se a lala abo patile,monagano o
be o kgapunyega bjalo ka maphoto a lewatle
(letl:82) Kgoteledi o laetše ka ge e be e šetše e le
bošego.

14. Nako ya
leago
• Go ya ka Serudu leba bangwe (1995: 71-
73): "Ke yona e tšweletšago le go fetola
seemo sa dilo. Re kgona go bona se konak
diregago. Le seo se ka diregago moraga ga
fao."
• Nako ya leago ke nako yeo e re
hlalosetšago ka ditiro tša motho,le ditiragalo
tšeo di diragalago setšhabeng.

15. Nako ya
leago
pading ya
Mekgogo
ya
Lethabo
(letl:7) Teye o e gamotše a hlobaetšwa ke
dipese tšo di bego di eya godimo le fase
go rwala dithakadu tša masa.
(letl:21) Le ge a be a dula motseng wa
Diepkloof, bontši bja baagišane o be a sa
ba tlwaela kudu
(letl:22) Ke mo re motseng ya
Sekgoweng. Go hlakahlakane, dipolelo di
a fapana, eupša go rena khutšo le lerato

16. (letl:37) Pese e no re tloga seteišeneng sa Gauteng wa
hwetša go lla lengwane go laetša mang le mang le gore yela
yona le ge bare dilo si a swana, e lebilego gona Bopedi.
(letl:38) Ge Kgoteledi a tsena GaMarishane ke ge le setše le
hubahuba le nyaka go tamiša dithaba.
(letl:45) Kgoteledi ge a tloga Diepkloof e be e le motho yoo a
bego a bontšha nke o tla no re go phetha tšeo di bego di mo
tšhwenya a boela morago ka pela.
(letl:82) gomme morwa a mo iša gae ka sefatanaga.

17. (letl:52) Dikgoneng ga se a tšea sebaka go fihla Mamelodi ka ge a
be a no kgotla a gata makhura, gomme Toyota Corolla ya thelela.
(letl:59) E kgatlampane ya tsena Groblersdal.
(letl:60) Ba tlogile gomme ye tala ya wela tsela ba lebile Diepkloof.
(letl:72) Mihloti o be a lebatša mathata ao a bego a šwahlametše
ka go ona kua Gauteng.

18. MAFETšO
• Tikologo ya Meokgo Ya Lethabo re lebeletše lehlakore la nako e
tšweletša nako ya sebjalebjale. Re bona ge ba ikgethela basadi, ba
mohlobo ofe kapa ofe. Re bona ge basadi ba go swana le Mihloti le
Thola ba šoma bookelong ba Baragwanath, re tseba gabotse gore
mehleng ya kgale basadi ba be sa dumelwa go šoma. Gape re bona
ka tšhomišo ya dinamelwa tša go swana le dipese le difatanaga tša
go swana le Toyota Corolla. Nako ya sebjalebjale e tšwelela gape ge
re bona Mihloti le Dikgoneng ba eya ga magistrata go yo gatiša
mengwalo ya bona ka tšhupo ya gore ba a nyalana bjalo ka monna
le mosadi. š

19. BIBLIOGRAPHY
• Mojalefa, M.J. 1995.Ntlhah/e ya Pele (BA)
Sepedi 102 Pretoria: Yunibesithi ya Pretoria.
• Mojalefa, M.J. 1997.Ntlhah/e III (BA) Sepedi
302.Pretoria: Y unibesithi ya Pretoria.
• Potter, J.L. 1967.Elements of Literature. New
York: The Odyssey Press Inc.
• Serudu, S.M. et al. 1995. Northern Sotho Only
Study Guide for NSE203-Y. Pretoria: Unisa.
• Serudu, S.M. et al.1990.Northern Sotho Only
Study Guidefor NSE203-Y. Pretoria: Unisa.