1. Kgohlano ya paditseka
Lenong la gauta
Kgoši Marangrang
Mokhulwana PC 22735608
Rankweshe IK 20545712
Somo MP 22678086
This Photo by Unknown Author is licensed under CC BY
2. kgohlano
Go ya ka Cohen (1986:192) o hlaloša kgohlano ge e lebane le thulano
ya maatla a rilego. Ge a tšwela pele o re thulano e lebane le
dinthulwane tše pedi tšeo di kopanago ka maatla a magolo a lewatle
sengwalong. Serudu (1989:48) o tšhwetša pele taba ye ka gore ge go
le kgohlano gare ba baanegwa mo pading goba papading gona go
bolelwa ka thulano. O tšhwela pele ka gore kgohlano yeo e ka ba ga
re ga baanegwa ba babedi goba dihlopa tša baanegwa.
Ge a tšhwela pele serudu o gatelela seo cohen a se bolelago, are
thulano e lebane le botse le bobe, gomme a di lebanya le baanegwa
le seo se ba diragalelago. Mojalefa (1995:16) yena o re ka fao katlego
ya sengwalo se sengwe le se sengwe e letše magetleng a kgonte ya
goba le bothatha . ka gona tšeo di thulanago le botse le bobe, go
3. Kgohlano
go ya ka
marggraf
f (1994)
Tebelelo ye ya Marggraff (1994) e re botša ka
ge e le kgohlano ye e ka tšweletšago
ditiragalo. Mosekaseki wa sengwalwa o tla
utolla ditiragalo tša ka gare ga sengwalwa, ge
a ka latela dintlha tše di latelago e lego:
Tiragalo ye e hlolago kgohlano yeo gantši ke
tiragalo e tee feela yeo e hlohlago
dikgohlano. Mabakeng a mantši tiragalo ya
gona ga e laetše kgohlano.
Kgohlano yeo e lego ditiragalo ka moka ga
tšona tša ka gare ga sengwalwa tšeo di
laetšago dikgakgano magareng ga baanegwa
goba moanegwa a e tee.
Pheletšo ya kgohlano yeo go no swana le
tiragalo ye e hlolago kgohlano, pheletšo ya
kgohlano le yona e kgona go ba tiragalo e tee
4. Tiragalo
ye e
hlolago
kgohlano
Tiragalo yeo e hlolago kgohlano
Morena Maleka O kgopela Nnono
Molaba gore a nyakišiše mmolai wa
Mmatšhego, ge nkebe ele gore
Morena Maleka gore a nyakišiše
mmolai wa Mmatšhego nkabe go sa
ba le kgohlano.
5. Kgohlano
Kgohlano ya ka ntle
Thulano ya ka ntle ke yeo e diregago
magareng ga batho bao ba sa kwanego ka
dikgopolo goba dipolelo
Mmatšhego Maleka O Ietše a bolailwe,
gomme ga go tšebje mmolai wa gagwe Erile
ge Nnono a seno fihla lapeng la Morena
Maleka, a dumelelwa go tšena ntlong ya
Mmatšhego yeo e bego e hlakahlakane. Ge a
seno bona masetlapelo ao, Morena Maleka O
mo kgopetše go nyaka mmolai wa mosadi wa
gagwe, Mmatšhego. Kgato yeo Nnono a e
tšerego, e bile go ya go Naniki yoo a bego a
Ie maikhutšong, gomme ke moo Naniki a
thulanego le Nnono ka ge a be a re Nnono o
morwesa molato wa gore o tšeba ka polao ya
Mmatšhego le gona a laela Nnono go
6. kgohlano
Ge Nnono O boelela go bona Naniki mantšibua a letšatši leo, O
hwetša a idibetše, ebile a gobaditswe kudu le yena O hlaselwa ke
motho yo a sa mo tšebego, gomme a mo šia a idibetše. Seo se
thatafisa ditaba go tswela pele Ie pele ka ge Nnono a ba le thulano
ka ya gare ge a rile go phafoga a tshabela thotobolong. Nnono o
utamile thotobolong gomme thotobolo e a swa. O swanelwa ke go
tloga fao thotobolong. Go ka thwe thotobolo e meletše Nnono meno
a ka godimo .
Se sengwe gape ke gore Nnono O thulana Ie Brenda. Le ge Brenda a
ile a bontsha go ba mosadi wa sedi, Nnono O ganana Ie kgopolo ya
gagwe ya gore a lese go nyakisisa ka babolai ba Mmatšhego. Morena
7. kgohlano
Bosegong bjo bongwe, Nnono O hlaselwa gape karatsheng ya gagwe
ke banna bao a sa ba tšebego, Bahlasedi ba Nnono ba mo kgalemela
gore a tlogele go šunyašunya dinko mererong yeo e sego ya gagwe.
Le ge go Ie bjalo, Nnono ga a amogele taelo yeo.
Thulano ye nngwe e tsweIela gare ga Nnono Ie maphodisa ge a
kgopelwa gore a se tšenatšene merero Ie ditaba tšeo di amanago Ie
maphodisa. Nnono O naganelwa go ba mmolai wa Mmatšhego.
Nnono O thulana gape Ie Mpho, yo a mo lemosago ka ga Lenong la
Gauta, fela ga a kgone go akanya selo ka kgopolo yeo. Nnono o ile a
hlasela Mpho kudu ka maitekelo a go hwetša tshedimoso ka ditaba
tšeo a bego a dinyakisisa ka polao ya Mmatšhego. Se sengwe seo se
ilego sa thatafisetša Nnono bophelo, ke ge ntlo ya gagwe e hlaselwa,
go dirwa tshenyo ye kgolo. Tiragalo ye e tsweleditse thulano gare ga
8. kgohlano
Nnono o thulane le Brenda ka lebaka la go
hlasela Mpho moo a be go a gobetše kudu
ibile a mo tlogetse a idibetše.
Mola Nnono a Ie motšeng wa Seshego, a
thabile gore bjale gona O rarolotše bothata
bja lehu la Mmatšhego, O thulana gape Ie
banna bao e lego beng ba sefatanaga sa Red
Ford Escort, elego boNakedi fao a tšenego
motšeng wa bona ka kholofeloya go hwetša
bohlatši bjo bo ka thusago dinyakišišong tša
gagwe gomme ba ile ba thulana ka mantsu
9. kgohlano
Kgohlano ya ka gare
Ke thulano yeo e diregago ka gare ga motho yo alwago le dikgopolo tše ntši
tšeo di lego ga gare ga gagwe
Nnono o lemoga gore koloi ya Brenda e sepetše mo phokeng eupsa o dikadika
le nako e telele pele a ka mmotšisa.
Nnono o gopola gore Mna. Maleka o swanetše goba a tšeba sengwenyana ka
mahumo a Mmatšhego fela o tshaba go mmotšisa
Pele ga ge
Mpho a idibala 0 boletse ka lenong Ia gauta, seo se gopoditsego Nnono ka
pampiri yela e ngwadilwego mantsu a lenong la gauta, Nnono 0 ile a nagana
gore 0 hweditše lenong la gauta leo a ilego a bona Ie ngwadilwe pampišaneng
godimo ga wateropo ya Mmatšhego mohlang wola a putuka phapoši ya gagwe
letšatši Ia mathomo.
10. kgohlano
Nnono o lwala le Megopolo ya gagwe morago ga gore Mna Maleka a mmotše
gore o be a nyaka ke maphodisa ,o be thulana le mogopolo gore naa
mohlongwe maphodisa a nyaka go mo tshwara, goba mohlomongwe ba
nyaka go mo tshwarela molato wa Nnaniki
Nnono o lwele le kgopolo tša gagwe ka taba ya gore ke ka lebaka la eng
Brenda a be a emelela Mohlatlego ka tsela yeo , o be a na le kgopolo ya
gore gobaneng Brenda o nyaka go fa Mohlatlego setseka se segolo pelong
ya gagwe go feta yena monna wa gagwe .
Nnono o ile a ja marapo a hlogo ka taba ya gore Brenda o be a le kae
bošhegong bja labone , le gona gobaneng a be a tšhogile ge a be a
mmotšiša , gona eka ba a tsebana le Mohlatlego go feta ka moo bona ba
mo tsebago ka gona
Nnono a lemoga Ie go bona mongwapo wo mofsa letšogong la Brenda.
11. Pheletšo ya kgohlano
Brenda a leka go tshaba, ebile a hlagelwa ke kotši ya sefatanaga
Ie go hlokofala semeetšeng, ka ge a be a šetswe morago ke
maphodisa. Se se mafelelo a kgohlano ka gare ga puku ya
Lenong la Gauta.
12. thumo
Mongwadi o kgonne go laetša
thulano ka gare ga paditšeka ya
Lenong la Gauta ka ge re
utuletswe sephiri seo se
gapeleditšego babadi go tswela
pele ka go bala sengwalo gore
ba kgone go hwetša moko wa
ditaba. Mokokotlo wo wa
dithulano o tliša maatlakgogedi
go mmadi gore a bale go tšwela
13. bibliokrafi
Cohen, B.B. 1973 Writing about Literature. Illiniois:
Scott, Foresman Company .
Goenewald, P.S. 1993. Thutadingwalo ya Sesotho sa
Leboa 3. Pretoria: Via Afrika.
Mojalefa, D.D. 1994. Tshekatsheko ya Hlwayang Tsebe.
Tshwane : Yunibesithi ya tshwane.
Mojalefa, M.J. 1995. Lenong la gauta.
Pretoria:Yunibesithi ya Pretoria.
Prince, G. 1987. A Dictionary of Narratology. Lincoln and
London: University of Nebraska Press.
Serudu M.S. 1982. Lenong la Gauta by H.D.N. Bopape.
South African Journal of African Languages, 4(2): 14-19.