Primer dobre prakse, SKRIVNOST GLASBE , Vrtec Kurirček Logatec
Učinki mednarodnega sodelovanja na šolo in udeležence
1. Učinki mednarodnega sodelovanjaUčinki mednarodnega sodelovanja
na udeležence v projektih in šolona udeležence v projektih in šolo
eTwinning od A do ŽeTwinning od A do Ž
Mala Nedelja, 9. maj 2014
2. SredstvaVŽU (2007-2013)
• Na EU ravni za programVŽU = 7 milijard EUR
• Za Slovenijo = cca. 55 mio EUR
• Samo v letu 2013 = 9,5 mio EUR
• Za vrtce, OŠ in SŠ v letu 2013 cca 2,6 MIO EUR ali cca
27 %VŽU sredstev (vrtci:124.000 EUR, OŠ 0,8 MIO
EUR, SŠ 1,4 MIO EUR)
Poraba sredstev med 93 % in 97 % v zadnjih sedmih letih!
2
4. Evalvacija CMEPIUS 2013
• Glavni motiv za evalvacijo:
– v kolikšni meri program VŽU doprinaša k uvajanju
sprememb v delovanju šole in kompetencam
učiteljev in učencev,
– intenziteta in trajnost vplivov,
– dejavniki pozitivnega doprinosa.
4
5. Evalvacija CMEPIUS 2013
• Poslano ravnateljem in koordinatorjem na vseh
sodelujočih OŠ in SŠ v COM, LDV, ŠO in eTw 2008-2012 = 207
OŠ in 95 SŠ
• Odgovori:
• 97 ravnateljev = 32%
• 170 koordinatorjev = 56,3%
• Intervjuji na 7 šolah (individualni + fokusne skupine)
• Skala: -2: večji (dolgoročno) negativen vliv, -1: manjši (kratkoročno)
negativen vpliv, 0: projekt ni imel vpliva, 1: manjši (kratkoročno) pozitiven
vpliv, 2: večji (dolgoročno) pozitiven vpliv
5
6. Rezultati študije 2013
Sodelovanje v dejavnostih VŽU pripomore k uvajanju
sprememb v šolah predvsem na področjih:
- razvoja motivacije za učenje,
- razvijanju ključnih vidikov učenčevega razvoja –
spoznavna, moralna in družbena kritičnost, ustvarjalnost,
inovativnost, podjetnost, funkcionalna pismenost,
osmišljanje znanja in uporaba znanja v avtentičnih
problemskih situacijah.
Pozitivni vplivi so bili zaznani tako na sodelujoče
institucije kot tudi učitelje in učence, pri vseh preverjanihpri vseh preverjanih
kriterijih.kriterijih.
6
7. Vplivi na šole
Najvišje so ocenjeni kriteriji, ki prispevajo k
izgradnji učeče se skupnosti in s tem k
uspešnejšemu uvajanju prenove.
Učitelji in ravnatelji menijo, da ima mednarodno
sodelovanje dolgoročno večji pozitiven vpliv na delo v šoli
na naslednjih področjih:
- Stiki učiteljev s tujimi učitelji (71,2 %)
- Podpora učiteljev s strani ravnatelja (70,4 %)
- Stiki učencev s tujimi učenci (64,0 %)
- Prepoznavnost šole v okolju (62,5 %)
7
9. Ravnateljica osnovne šole
Sama sem ves čas vpeta... res sem ves čas
zraven, vsak trenutek in to drži kolektiv
skupaj. Meni nihče ne upa reči 'jaz pa ne
bom', pa ne zato, ker sem neki bavbav,
ampak zato, ker sem ves čas zraven. In ko
smo šli v to, smo se skupaj odločili in smo
rekli, da gremo vsi v to. ... Zdaj bom šla na
izmenjavo na Poljsko, dva učenca in štiri
kolegice ..., ker že čutim, da je skrajni čas
in da moram iti. Zato da bom lahko še
tiste, ki so malo v senci, v naslednjem
krogu malo porinila, 'zdaj greš pa ti', da ne
bodo rekli, da sama se pa izmikam.
9
10. Vplivi na učitelje
Najviše so ocenjeni kriteriji, ki prispevajo k odpiranju učiteljev za
novosti, kot so poznavanje in razumevanje sistemov
izobraževanja v državah partnericah, sodelovanje in usklajevanje
med učitelji in izvajanje medpredmetnih povezav.
Učitelji in ravnatelji menijo, da ima mednarodno sodelovanje dolgoročno večji
pozitiven vpliv na delo učiteljev na naslednjih področjih:
- Spoštovanje različnih kultur (72,7 %),
- Poznavanje in razumevanje sistemov izobraževanja v državah partnericah
(61,4 %),
- Bogatitev vsebin pri predmetu (59,6 %),
- Organizacijske veščine učiteljev (59,2 %),
- Odnos učiteljev z učenci (53,9 %),
- Ozaveščenost o evropskih kulturah in moralnih vrednotah (52,4 %).
10
12. Učiteljica iz podeželske osnovne
šole
“… mi smo pridobili na tem, da
ne zapiramo vrat za seboj...da
ostajajo vrata odprta, da lahko
pride v učilnico kdorkoli,
kadarkoli ...da te ni sram,
recimo, ali pa da se bojiš, da bo
nekdo kaj videl in tako
naprej...“
12
13. Vplivi na učence
Največji vpliv na nekognitivne vidike učenja
(samozavest, motiviranost, želja in zanimanje za tuje
jezike in nove znanja, spoznavanje različnosti in
ozaveščenost o kulturah)
Učitelji menijo, da ima mednarodno sodelovanje dolgoročno večji
pozitiven vpliv na učence na naslednjih področjih:
- Samozavest pri uporabi oz. govorjenju tujega jezika (79,4 %),
- ozaveščenost in poznavanje različnih kultur (78,8 %),
- želja po sodelovanju z vrstniki doma in v tujini (76,5 %),
- spoštovanje različnosti (75,3 %),
- zanimanje za druge evropske države in njihovo kulturo (74,7 %).
13
15. Učitelj osnovne šole:
“To vrstniško sodelovanje je zelo dragoceno. Te izmenjave,
…. takrat v resnici spoznaš otroke ... kako komunicirajo,
kako sodelujejo z drugimi, se znajdejo v novih
situacijah .... se dodatno preizkusijo v jezikih pa v
računalništvu, ko je treba stvari oblikovati, izdelati...
smo že tudi med njimi odkrili kakšne talente, ki so nam
bili prej skriti ....”
Koordinator iz srednje šole
“... dijaki pridobijo na samem jeziku oziroma na občutku, da
res nekaj znajo, ...ker so izpostavljeni tujemu okolju,
drugim ljudem, prepuščeni samim sebi, ker na prakso
nikoli ne gresta po dva skupaj in se morajo resnično
znajti. Dobijo res tisto samozavest, nekako odrastejo ...
in tudi več motivacije za naslednje leto, da več delajo, da
boljše delajo, ker vidijo, da je pomembno. Pa posledično
tudi na ostale dobro vplivajo, ne... ko jim rečejo«Glej, jaz
sem imel izkušnjo, to je zelo pomembno, da to znaš«, na
primer. “
15
16. UGOTOVITVE
• Pozitivni dolgoročni vplivi so bili zaznani pri
vseh preverjanih kriterijih sodelujočih
učencev.
• Po mnenju učiteljev imajo dejavnosti VŽU
največji vpliv na nekognitivne vidike učenja:
samozavest, motiviranost, želja in zanimanje
za tuje jezike in nova znanja, spoštovanje
različnosti in ozaveščenost o kulturah.
16
17. UGOTOVITVE
• Učitelji v šolah, ki so »dihale« s projekti, so
poročali o visoki motivaciji, ki so jo opažali pri
učencih, ko so v pouk vnašali projektne
dejavnosti.
• Vključenost v projekte je učitelje usmerila v
načrtovanje in izvedbo pouka, ki je omogočal
bolj produktivno učenje, povezano z življenjem,
sproščal je tudi ustvarjalnost pri učencih (bili so
»vrženi« v realnost in »prepuščeni samim
sebi«).
17
18. UGOTOVITVE
Trajnost in intenziteta vplivov:
- Odvisno od vsake posamezne šole in
njenega vodstva;
- Odvisno od kontinuitete sodelovanja.
18
19. Več o študiji CMEPIUS-a 2013 lahko
najdete na
http://www.cmepius.si/knjiznica/gradiva/comenius.aspx
Hvala za pozornost in uspešno delo
še naprej!
19
Editor's Notes
Cilji programa VŽU so kompatibilni s cilji prenove šolstva v SLO;
(vpliv na ravnateljevo podporo učiteljem, na sodelovanje med učitelji in ravnateljem, na seznanjenost ravnatelja s učiteljevim delom, kolegialnost med zaposlenimi).
Sodelovanje v projektih so priložnosti, da učitelji vidijo prakso v tujini, razširijo obzorje, povečajo njihovo strokovno samozavest ter da začnejo bolje sodelovati s kolegi.
(samozavest pri uporabi in govorjenju tujega jezika, motiviranost, želja in zanimanje za učenje tujih jezikov in pridobivanje novega znanja pa tudi spoznavanje različnosti in ozaveščenost o različnih kulturah)
Kar v luči ugotovitev, da so naši učenci nemotivirani za šolsko delo, kaže na pomemben doprinos sodelovanje v programu VŽU.
Pozitivne vplive na izvajanje programa šole so v intervjujih poudarjali tako ravnatelji, kakor učitelji.
Še posebej to velja za tiste šole, v katerih so projektne dejavnosti umeščali v vsakodnevni pouk in kjer je šola dejavnosti v programu VŽU umestila v življenje in delo šole.
Ravnatelji šol, ki so »dihale« s projekti, so bili tisti, ki so znali umestiti dejavnosti v programu VŽU v življenje in delo šole in pritegniti k sodelovanju celotno šolsko skupnost. Ti ravnatelji so se aktivno vključevali v vse dejavnosti projektov ter učitelje spodbujali s svojim vzgledom, kolektiv pa so nenehno ozaveščali o pomenu in dodani vrednosti, ki ga sodelovanje v projektih prinaša učencem, tudi tako, da so umestili delo v projektih v akcijske načrte šol in v šolsko vizijo.
Učitelji v šolah, ki so sodelovanje v projektih zelo učinkovito izkoriščale za uvajanje sprememb v prakso poučevanja in delovanja šolske skupnosti v skladu z nacionalnimi prioritetami, so sodelovanje z ravnateljem dojemali v smislu partnerstva in tudi v smislu ravnateljeve zmožnosti, da ustvarja klimo medsebojne profesionalne podpore in zaupanja.
Ravnatelji in učitelji ocenjujejo, da imajo projekti VŽU pozitiven vpliv na večino spremenljivk na ravni delovanja šole. Od vsake posamezne šole in njenega vodstva pa je odvisno , kako močni, intenzivni in trajni so ti vplivi.
