Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

Program dela rektorja univerze 2013–2017 - Ivan Svetlik

441 views

Published on

Program dela rektorskega kandidata Ivana Svetlika.

Published in: Education
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Program dela rektorja univerze 2013–2017 - Ivan Svetlik

  1. 1. Dr. Ivan Svetlik – kandidat za rektorja Univerze v LjubljaniRedni profesor za socialno in kadrovsko področjeFakulteta za družbene vedePROGRAM DELAkandidata za rektorjaUNIVERZE V LJUBLJANIv obdobju1. 10. 2013–30. 9. 2017Ljubljana, 14. maj 2013
  2. 2. UNIVERZA V LJUBLJANI 2020:PRVA V ZNANOSTI IN UMETNOSTI,VODILNA V RAZVOJU IN INOVACIJAH!Spoštovane članice in člani akademske skupnosti Univerze v Ljubljani!Pripadnost naši skupnosti učiteljev, raziskovalcev in študentov se je vedno izkazovala skozipreprost in plemenit motiv, ki nas združuje – našo željo, da po najboljših močeh uporabimolastna znanja in zmožnosti v službi razvoja znanosti in umetnosti ter z našim delomprispevamo h krepitvi družbe in k zagotavljanju njene uspešne prihodnosti.Ta vse prej kot lahek cilj, je od prvega predavanja v letu 1919 naprej, vseskozi bil nezapisanoposlanstvo naše univerze. Tako tudi celovitost univerze s katero se ponašamo, ni nastala kotposledica pomanjkanja osredotočenosti na določena vodilna področja, ampak pravnasprotno; kot posledica usmerjenosti k zahtevnemu in celovitemu rezultatu, ki smo ga kotdružba potrebovali.Prav iz tega razloga smo razvili in gojili na UL vrhunska znanja, ki so opolnomočila desettisočestrokovnjakov, da skozi desetletja izgradijo vse od osnovne infrastrukture in industrijskihobratov, do sodobnega gospodarskega sistema, naprednih tehnologij ter občutljivihorganizacijskih in kulturnih področij, ki so bistvena za krepitev človeškega duha, stopnjevanjekakovosti življenja in varovanje ter ohranjanje zdravja in življenjskega okolja.Zato smo kot akademska skupnost Univerze v Ljubljani upravičeno ponosni na svoje dosežkein še bolj na svoje potenciale, s pomočjo katerih bomo uresničevali naše žlahtno poslanstvotudi v prihodnje.Vse to so ključni razlogi za ohranjanje celovitosti, avtonomije in dolgoročne naravnanostiuniverze ter ohranjanje izobraževanja in raziskovanja kot javne dobrine ter študija brezšolnin. Takšna Univerza v Ljubljani je temeljnega pomena za prihodnost naroda, saj smopravkar priče številnih sprememb, ki nas vse silijo, da se prilagodimo in najdemo nove potido pravih rešitev vključno ohranjanje naše samobitnosti.Naša univerza je dobro pripravljena na nove izzive, saj:- s svojimi 4.000 učitelji in raziskovalci predstavlja največjo koncentracijoznanstvenikov in znanja ter prispeva skoraj polovico znanstvenih rezultatov v državi.- S svojimi 49.000 študenti združuje največ mladih talentov in človeškega potenciala zarazvoj Slovenije. Za večino mladih je Univerza v Ljubljani prva izbira.
  3. 3. - Je dobra univerza in se uvršča med 3 % najboljših univerz na svetu, ki predstavljajonjeno referenčno okolje.- Je celovita univerza: goji vsa področja znanosti in umetnosti ter ima vzpostavljene vsetri univerzitetne stebre: izobraževanje, raziskovanje in prenos znanja.Čeprav se vsaka pot začne s prvim korakom, je uspeh te poti v veliki meri odvisen od smeri vkatero se namenimo. Verjamem, da univerza v svojem delovanju ne sme in ne morepodlegati trenutnim notranjim vzgibom in dnevnim zahtevam iz okolja. Naravnana mora bitidolgoročno, v prihodnost. Tudi v tem smislu imamo veliko prednost. Univerza je namreč potemeljiti oceni strategije 2005–2009 opravila široko razpravo o tem kako naprej in skonsenzom vseh članic sprejela strategijo razvoja za obdobje 2012–2020.Vlogo rektorja vidim v tem, da je od prvega dne mandata sposoben uresničevati strategijo,torej poganjati in uskladiti akcijske načrte članic, s katerimi bomo povezali potenciale inpovečali dosežke univerze, ter skupaj poživili njeno delovanje za doseganje vrhunskihrezultatov. Iz tega razloga akademski skupnosti Univerze v Ljubljani ponujam celovit inrazvojno naravnan program dela, ki opredeljuje poti za izvedbo strategije 2012–2020.Preden predstavim glavne poudarke tega programa, je prav, da na kratko orišem kontekst, vkaterem bo potekal naslednji mandat in ki pred nas postavlja aktualna vprašanja, ki nasobremenjujejo in jih moramo upoštevati ter skupaj razrešiti:1. Demografski trendi zahtevajo alternativo razvoju na podlagi rasti števila študentov.Za Univerzo v Ljubljani je značilno, da je v preteklosti hitro rasla in se širila. V zadnjemčasu je k programski širitvi izdatno prispevala Bolonjska prenova. Na podobno rast inširitev v prihodnje ne more računati.Zato je pred Univerzo v Ljubljani eden največjih izzivov dvig kakovosti izobraževanja,raziskovanja in prenosa znanja, s čimer bo krepila svoj položaj tako v domačem kot vmednarodnem prostoru. Temu je namenjeno oblikovanje sistema celovitegaspremljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni univerze in na članicah.2. Živimo v času pospešene globalizacije sveta, v katerega smo vpeti kot državna innarodna skupnost. Uspevajo tista domača podjetja, ki so se sposobna vključiti vglobalni trg, vse več pa jih je v tuji lasti. Pričakujejo znanje, ki dosega mednarodnestandarde.Univerza se je odzvala na ta proces z izpeljavo bolonjske reforme. Morala pa se bo šebolj internacionalizirati v smislu večje izmenjave in vključevanja tujih študentov inosebja ter poglobljenega sodelovanja z uglednimi tujimi univerzami naizobraževalnem in raziskovalnem področju. Po drugi strani pa globalizacija povečuje
  4. 4. pomen univerze kot institucije, ki s svojim celovitim programom in gojenjemnacionalno specifičnih disciplin predstavlja branik nacionalne identitete.3. Globalizacijo spremlja ena najtežjih kriz, ki nas bo očitno obremenjevala tudi vprihodnjih letih. Žal je državna politika v tej krizi univerzo prepoznala kot delproblema in ne kot del rešitve. Tako je bila akademska skupnost v zadnjem časuizpostavljena javnim pritiskom, ki se jih iz svojega štiridesetletnega delovanja nauniverzi ne spomnim. Ti pritiski segajo od javnega omalovaževanja dela zaposlenihna univerzi in poskusov cepitve univerze do zahtev po samofinanciranju, uvajanjušolnin in bolj ali manj prikriti privatizaciji. Tem pritiskom se univerza mora upreti zvečjo notranjo povezanostjo, s povečevanjem njenega mednarodnega ugleda, zdoseganjem še boljših rezultatov in njihovo predstavitvijo v javnosti.Posledica takega ravnanja oblasti je tudi naraščajoče pomanjkanje sredstev zaizvajanje javno potrjenih programov. Ker je večina sredstev namenjena za plačezaposlenih, se stopnjujejo pritiski po zmanjševanju števila zaposlenih oziroma pozmanjševanju njihovih plač. Oboje ogroža kakovost izobraževanja in raziskovanja.Reševanje finančnih problemov vidim predvsem v povečevanju pritoka sredstev. Prednami so intenzivni pogovori s predstavniki države, ki morajo v znanju prepoznati takosredstvo za izhod iz krize, kot razvojno priložnost Slovenije ter temu ustreznozagotavljati tudi javna sredstva. Univerza pa mora tudi sama povečati svojezmogljivosti za pridobivanje sredstev.Spoštovane kolegice in kolegi, iskreno verjamem, da če kdo v naši državi zmore premagati šetako velike izzive, potem je to Univerza v Ljubljani. Obenem se zavedam še ene velikeskušnjave, ki nas lahko oslabi, to je medsebojno preštevanje in delitve na boljše in slabše.Številke potrjujejo, da nimamo nekaj članic, ki imajo preveč virov in ostale članice, ki jihimajo premalo. Imamo le eno univerzo, ki je v celoti finančno in prostorsko podhranjena.Prepričan sem, da smo dovolj samozavestni in sposobni pomanjkanje sredstev sprejeti kotizziv, da jih s skupnimi prizadevanji povečamo.Trdno verjamem, da lahko delujemo kot univerza, ki skozi medsebojno povezanost ponujasvojim zaposlenim in študentom dobre pogoje za ustvarjalno delo.V tem duhu vam ponujam v presojo še konkretnejši program ukrepov in se vam obenemzahvaljujem za čast, da lahko kandidiram za rektorja Univerze v Ljubljani.S spoštovanjem,Prof. dr. Ivan Svetlik
  5. 5. KLJUČNI PROGRAMSKI POUDARKIKljučni programski poudarki so razdeljeni na tri temeljne stebre univerze: izobraževanje,raziskovanje in prenos znanja ter na ustvarjanje ugodnega okolja za delovanje na tehpodročjih, to so podpora zaposlenim in študentom, internacionalizacija in povezovanje.PODPORA ZAPOSLENIMIN ŠTUDENTOM – zarazvoj univerze ter zauspešno delo in študijINTERNACIONALIZACIJA – za večjoprepoznavnost inprodornostPOVEZOVANJENA UNIVERZI INZ OKOLJEM - zaveč sinergijePRENOS ZNANJA –pospešitevkroženja znanjamed univerzo indelovnim okoljemRAZISKOVANJE –krepitevinterdisciplinarnihraziskovalnihskupinIZOBRAŽEVANJE– dvig kakovostiizobraževanja
  6. 6. 1. Podpora zaposlenim in študentom: za razvoj univerze ter za uspešno delo in študijEna temeljnih nalog rektorja in njegove ekipe ter rektorata je, da ustvarjajo ugodnepogoje za razvoj članic oziroma disciplin, ki jih gojijo ter za učinkovito delo zaposlenih inuspešen študij študentov. To nalogo označujem kot podporno.Naj uvodoma izpostavim nalogo rektorja, da poskrbi za finančne pogoje delovanjauniverze.Verjamem, da bo vsakokratna oblast prepoznala ključni pomen znanja za razvoj Slovenijein za njeno uveljavljanje v zahtevnem globalnem okolju in da bo temu ustreznovisokošolskemu izobraževanju in raziskovanju namenjala več javnih sredstev.Od resornega ministrstva pričakujem, da bo financiralo izvedbo bolonjske prenove.Ustreznim ministrstvom bomo predložili za univerzo prednostne razvojne programe, kinaj bi jih financirali tako iz domačih kot iz evropskih virov:- Za izgradnjo prostorov.- Za posodabljanje obstoječe in nakup nove opreme.- Za razvoj spletno podprtega učnega okolja.- Za vzpostavitev univerzitetne knjižnice.- Za spodbujanje oblikovanja velikih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin.- Za razvoj in utrjevanje institucij za prenos znanja.- Za vzpostavitev sklada in dodatnih programov za nadarjene študente.- Za okrepitev programa mobilnosti študentov.Ne glede na morebitne izboljšave financiranja univerze bo javnih sredstev v prihodnjemobdobju manj, kot bi jih potrebovali za načrtovani razvoj. Zato bo naloga rektorja skupaj zdrugimi odgovornimi osebami univerze in njenih članic pridobivanje dodatnih virov, kijih je poleg javnih iz slovenskega proračuna v proračunu univerze že sedaj dobra petina.Pri tem mislim zlasti na sredstva evropske komisije in druga sredstva iz mednarodnegaokolja, ki trenutno v proračun prinesejo skromna dva odstotka in pol, na projekte zagospodarstvo in na učinkovitejše upravljanje intelektualne lastnine. Stalna skrb rektorjapa je tudi, da pridobljena sredstva služijo svojemu namenu in da se racionalno trošijo. NaUL vidim možnosti v večji usklajenosti med programi ter v smotrnejšem izvajanjuprogramov in podpornih dejavnosti.Drugo pomembno področje je zagotavljanje ustreznih prostorov in opreme. Pri tem imaprednost izgradnja prostorov za umetniške akademije. To investicijo je treba začetitakoj, ko bo končana izgradnja novih prostorov za Fakulteto za kemijo in kemijskotehnologijo ter Fakulteto za računalništvo in informatiko na Brdu. Ob njuni selitvi bomogoče izboljšati prostorske razmere za Filozofsko fakulteto in Fakulteto zaelektrotehniko. K temu je treba dodati še program obnove obstoječih stavb za večjo
  7. 7. energetsko učinkovitost in boljše upravljanje z razpoložljivimi prostorskimi zmogljivostmina univerzi. Univerza mora oblikovati tudi svoj dolgoročni načrt prostorskega razvoja.Univerza mora študentom s kakovostnim študijem omogočati tudi osebnostni razvoj inrazvoj širokega nabora kompetenc. K temu lahko veliko prispeva promocija inpriznavanje obštudijske dejavnosti na področjih športa, kulture, umetnosti, socialnih inprostovoljskih dejavnosti, dodatnega izobraževanja in delovnih izkušenj. Podpirali bomorazvoj teh dejavnosti in poskrbeli, da bodo dosežki na obštudijskem področju vpisani vprilogo k diplomi, kot priznanje in referenca za zaposlovanje.Univerza mora biti odprta do svojih perspektivnih mladih sodelavcev. Oblikovali bomoukrepe, ki bodo spodbujali k doseganju visokih meril kakovosti mlajših sodelavcev ter zavarnejše vključevanje tistih, ki dosegajo ta merila v pedagoško in raziskovalno delo. Pritem mislim na njihovo vključevanje v mednarodne mreže, odgovorno mentorstvo insponzorstvo starejših kolegov, omogočanje izpopolnjevanja in pridobivanje izkušenj natujih ustanovah ter kombiniranje pedagoškega in raziskovalnega dela. Članicam univerzebom predlagal oblikovanje sklada za razvoj kadrov.Kakovost dela in študija na univerzi je v veliki meri odvisna tudi od položaja,usposobljenosti in motivacije administrativnega osebja, ki ga je med vsemi zaposlenimipribližno tretjina. Tem zaposlenim je treba nameniti posebno pozornost, na primer sspremljanjem zadovoljstva in predlogov zaposlenih ter organizacijske klime na univerzi.2. Izobraževanje: dvig kakovostiNovi bolonjski programi so bili oblikovani na vseh stopnjah in se izvajajo. Sedaj jepomembno njihovo spremljanje, izboljšave in odpravljanje pomanjkljivosti. Da bi doseglivečjo sinergijo v izobraževalnem procesu, ki jo omogočajo programi vseh članic univerzebomo zmanjšali razdrobljenost programov ter spodbujali nastajanje interdisciplinarnihprogramov.Novih programov ni mogoče kakovostno izvajati na star način. Ključ do kakovostnegaizobraževanja so usposobljeni učitelji. Vzpostavili bomo stalno usposabljanje učiteljev.Cilj je vsakemu študentu zagotoviti kakovostno temeljno znanje in usposobljenost zavstop na izbrano delovno področje.Študenti želijo uveljaviti v programih opredeljeno izbirnost. Organizacijske ovire izbirnostibomo zmanjšali tako, da bomo na ravni univerze med članicami uskladili termine zaizbirne predmete. Prav tako bomo vzpostavili prenose in obračunavanje kreditov medčlanicami.Ob veliki dostopnosti informacij v izobraževanju pridobiva na pomenu problemskoučenje. K temu poleg usposobljenih učiteljev pripomore intenzivnejše sodelovanje z
  8. 8. delodajalci v izobraževalnem procesu, pridobivanje izkušenj študentov v delovnemokolju ter njihovo vključevanje v raziskovalno delo. Slednje zlasti pogrešajo študenti nadrugi in tretji stopnji študija. Sklepali bomo pogodbe o sodelovanju z delodajalci inoblikovali spletno podprto borzo projektov.Univerza je posebej odgovorna za razvoj talentov. V dogovoru z ustreznimi ministrstvibomo oblikovali poseben sklad, univerza pa bo pripravila posebne programe, ki bodonadarjenim študentom omogočali nadstandardni razvoj njihovih zmožnosti, na primerpoglobljeno vključevanje v raziskovalno in razvojno delo ter sodelovanje na domačih inmednarodnih konferencah.Študij od vpisa do diplome je na naši univerzi eden najdaljših v Evropi, več kot tretjinaštudentov pa ga ne konča. To vprašanje bomo razreševali z izboljšanjem metodpedagoškega dela, z intenzivnejšim svetovalnim delom študentom ter z ločeno izvedbostrokovnih in univerzitetnih programov, ki mora teči z različnimi metodami, na podlagirazličnih standardov in na različnih ravneh zahtevnosti.Sodobna informacijska tehnologija omogoča nove pristope k izobraževanju, ki se vrazvitejših okoljih hitro širijo. Omogočajo pripravo visoko kakovostnih učnih gradiv, študijna daljavo, modularnost in izbirnost. Zato bomo nadgradili izkušnje posameznih članic inna ravni univerze začeli spodbujati razvoj spletnega učnega okolja, ki bo namenjenodomačim in tujim študentom.3. Raziskovanje: krepitev interdisciplinarnih raziskovalni skupinV evropskem raziskovalnem prostoru so se oblikovale velike interdisciplinarne skupine inmreže, ki pridobivajo vse več raziskovalnih sredstev. Resornemu ministrstvu in ARRSbomo predlagali organizacijske in finančne ukrepe za pospeševanjeinterdisciplinarnega sodelovanja na univerzi ter z zunanjimi domačimi in tujimiorganizacijami s ciljem oblikovanja velikih raziskovalnih skupin, sposobnih pridobitinajzahtevnejše mednarodne projekte. Raziskovalnim institutom bomo predlagaliposebne dogovore o sodelovanju in povezovanju.Začeli bomo z oblikovanjem spletno podprte borze projektov, ki bo povezala interesedelodajalcev za reševanje problemov iz delovnega okolja, interese študentov zapridobivanje znanja z vključevanjem v raziskovalno delo in interese učiteljev inraziskovalcev za sodelovanje z gospodarskimi in drugimi organizacijami.V sodelovanju z ARRS in resornim ministrstvom si bomo prizadevali za povečanjesredstev za podoktorske projekte za mlade raziskovalce, ki uspešno zaključijo doktorskištudij.
  9. 9. Raziskovanje običajno postavljamo v središče ustvarjanja znanja. Temu pa moramo nujnododati umetniško ustvarjanje, ki je bistveno za nacionalno identiteto, prispeva kustvarjalnosti tudi na drugih področjih in bogati razvoj osebnosti. Področje umetnostibomo bolje povezali s področjem znanosti skozi projektno delo in izobraževanje.4. Prenos znanja: pospešitev kroženja znanja med univerzo in delovnim okoljemPrenos znanja je na UL manj razvit kot izobraževanje in raziskovanje, kljub temu da seuniverza lahko pohvali z več kot 500 predavatelji iz gospodarstva in več kot 800 tržnimiprojekti. Zato bo ena osrednjih razvojnih nalog krepitev kroženja znanja med univerzo indelovnim okoljem. V ta namen bomo okrepili ali oživili organizacijske enote in oblike, kisicer že obstajajo ter jih povezali v univerzitetno mrežo za prenos znanja. To so kariernicentri, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Inovacijsko razvojni inštitut in menedžerjiznanja.Povečali bomo obseg in kakovost sodelovanja z gospodarstvom, to je število in vrednostrazvojnih projektov, število učnih okolji v praksi ter število sodelujočih strokovnjakov izprakse v izobraževalnih programih. V ta namen bomo pripravili poseben načrtsodelovanja z gospodarstvom in oživili kolegij gospodarstvenikov. Nadgradili bomoizkušnje pridobljene v kompetenčnih centrih in centrih odličnosti. Ovrednotili bomoizkušnje z novo ustanovljenimi zavodi, ki so namenjeni prenosu znanja.Povečali bomo ponudbo programov strokovnega izobraževanja za izpopolnjevanje inusposabljanje diplomantov.Akademska skupnost in prenos znanja se krepita z vzdrževanjem stikov z diplomanti ter sspremljanjem njihovih kariernih poti. Diplomanti se vračajo v izobraževalne programe kotslušatelji in prinašalci dragocenega znanja iz prakse, v sodelovanju z njimi nastajajorazvojni projekti in so ambasadorji univerze v svojih delovnih okoljih. Zato bomo na ravniuniverze povezali klube diplomantov ter razvili oblike trajnega sodelovanja z njimi.5. Internacionalizacija: za večjo prepoznavnost in prodornostKakovost in ugled univerze sta odvisna od njene odprtosti in sodelovanja z okoljem.Mednarodno sodelovanje posameznikov je na UL razmeroma dobro na področjuraziskovanja in objavljanja del. Kaže se na primer v 400 EU projektih, ki pa so pretežnomanjši in prispevajo v proračun univerze le skromnih 8 milijonov evrov. Na področjuizobraževanja, pri izvajanju skupnih programov ter pri vključevanju in izmenjavi tujihštudentov in predavateljev pa internacionalizacija stagnira.
  10. 10. Povečali bomo mednarodno menjavo učiteljev in raziskovalcev. Vsi razpisi za zasedboakademskih delovnih mest bodo še naprej objavljani tudi v mednarodnem prostorupreko portala UL. Olajšali bomo vključevanje zunanjih, tujih in domačih predavateljev vpedagoški proces in sicer s priznavanjem raziskovalnih in pedagoških dosežkov oziromahabilitacij ali s posebnim statusom gostujočih učiteljev.Povečali bomo obseg mednarodne menjave študentov s poudarkom na pripravištudentov na mobilnost, saj mnogi navajajo, da imajo strah pred tujino. Mednarodnepisarne bodo okrepile svoja prizadevanja. Povečali bomo tudi število mednarodnoakreditiranih programov ter obseg programov, ki se izvajajo vzporedno v tujem jezikuoziroma v tujem okolju.Krepili bomo sodelovanje z mednarodnim akademskim in raziskovalnim okoljem, to je sposameznimi univerzami in inštituti, njihovimi mrežami in združenji, kot je EUA ter zustreznimi organi na ravni EU. Mednarodno sodelovanje bomo dvignili na ravensklepanja trajnejših razmerij z izbranimi univerzami z namenom pridobivanja inizvajanja pedagoških in raziskovalnih programov.6. Povezovanje na univerzi in z okoljem: za več sinergijeUniverza v Ljubljani ima izjemen potencial, ki z boljšim povezovanjem lahko doseže večsinergijskih učinkov. Želi biti odlična raziskovalna univerza. V ta namen bomo boljepovezali pedagoško, raziskovalno in umetniško delo. Zaposlenim bomo omogočili boljprožno kombiniranje pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela oziromastatusov pedagogov in raziskovalcev.Okrepili bomo kroženje znanja na univerzi. Več informacij bomo posredovali poelektronskih medijih neposredno zaposlenim in študentom. Na ravni univerze bomoorganizirali več skupnih dogodkov, kot so univerzitetna predavanja, srečanja z uglednimiznanstveniki ter izmenjava izkušenj oziroma dobrih praks na področjih raziskovanja,izobraževanja, uporabe znanja in administrativnega dela.Dozorel je čas za vzpostavitev univerzitetne knjižnice, ki bo povezovala samostojneknjižnice v integriran, v register vpisan in posebej financiran knjižnični sistem.Vzpostavili bomo univerzitetno založbo. Organizirana bo po zgledu univerzitetneknjižnice in bo povezovala dejavnosti obstoječih založb, ki že delujejo na univerzi. Njenanaloga bo predvsem vzdrževati visoke standarde izdajanja posameznih publikacij, ki bodoizhajale pod skupno znamko univerze ter širiti znanje univerze v domačem inmednarodnem prostoru.Poenotili bomo študentsko informatiko tako, da bo delo s študenti na vseh članicahpotekalo z enako informacijsko podporo. Povezali jo bomo tudi z nacionalnim sistemom
  11. 11. EVŠ. S tem bomo razbremenili članice skrbi za vzdrževanje tega dela informacijskegasistema in zmanjšali njegove stroške.Povezovanje z drugimi slovenskimi univerzami teče preko rektorske konference. Na tejravni se bom zavzemal za sprejem posebnega zakona o univerzi s poudarkom nanotranje organizacijski in programski avtonomiji ter spodbujanju internacionalizacije.Rektorska konferenca je lahko pobudnik oblikovanja slovenskega visokošolskegaprostora, ki naj temelji na medsebojnem sodelovanju za uspešnejše tekmovanje zuniverzami v evropskem in globalnem prostoru. To bodo poleg sistema financiranjaosnovne dejavnosti in razvojnih programov ter sistema spremljanja in zagotavljanjakakovosti v visokem šolstvu tudi glavne teme sodelovanja z resornim ministrstvom.NABOR UKREPOV ZA ŠTUDENTEJavno financiranje študijaŠtudenti so konstitutivni del akademske skupnosti. Skupen interes študentov in zaposlenihna univerzi je kakovosten, javen in brezplačen študij. Študij je pravica in ne privilegij tistih, kisi ga lahko privoščijo. Univerza mora ostati javna, študij pa široko dostopen. Zato bomo oddržave zahtevali javno financiranje, ki bo omogočalo brezplačen študij na prvih dvehstopnjah ter za sofinanciranje tretje stopnje za najboljše študente.Partnerstvo pri upravljanjuŠtudentski svet UL in študentski sveti članic soupravljajo univerzo v univerzitetnih organih,kot so senati, njihove komisije in upravni odbori. Redna komunikacija s predstavnikištudentov v vseh organih UL je ključnega pomena že v fazi priprave gradiv in ne zgolj vpostopku njihovega sprejemanja. Zato bomo s predstavniki Študentskega sveta UL imeliodprto komunikacijo in redna delovna srečanja namenjena izmenjavi informacij inusklajevanju stališč do odprtih vprašanj.Sklad za razvoj najbolj nadarjenihV sodelovanju z Ministrstvom za delo in resornim ministrstvom bomo oblikovali sklad zarazvoj najbolj nadarjenih študentov. Članice univerze bodo za te študente pripravile dodatnevsebine in aktivnosti: predavanja, seminarji, raziskovalno delo, sodelovanje v razvojnihprojektih, pisanje člankov, udeležba na konferencah.Tutorstvo in karierno svetovanjeVzpostavili bomo sistem, ki bo študentom nudil pomoč pri prehodu iz srednješolskega vvisokošolsko izobraževanje in jim pomagal pri reševanju študijskih in življenjskih vprašanj.Krepili bomo svetovalno delo kariernih centrov in nadgradili tutorski sistem, ki temelji napomoči pedagogov študentom, kakor tudi na medsebojni pomoči med študenti. Članice innjihovi študentski sveti bodo razvijali oblike, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam.
  12. 12. Bogata izbirnostNa ravni univerze bomo zagotovili možnost obiskovanja izbirnih predmetov tako, da bomouskladili termine za izvajanje izbirnih predmetov ter vzpostavili prenose in obračunavanjepridobljenih kreditov med članicami. Tako bodo študenti imeli dejansko možnost vpisatipredmete na drugih članicah in programih.Vpetost v raziskovalno dejavnost in delovno okoljeVključevanje študentov v raziskovalno dejavnost in delovno okolje prispeva h kakovostištudija. To je obveznost fakultet in koordinatorjev programov. Sklepali bomo pogodbe zraziskovalnimi organizacijami in s podjetji za vključevanje študentov v raziskovalno inrazvojno delo v delovnem okolju. Vzpostavili bomo spletno podprto borzo projektov.Podpora pri mednarodnih izmenjavahŠtudenti poleg pomanjkanja sredstev, kot oviro za mednarodno mobilnost največkratnavajajo strah pred tujino. Zato je potrebna boljša priprava študentov na mednarodnoizmenjavo. Mednarodne pisarne bodo okrepile delo za motiviranje, pripravo in pomočštudentom pri mednarodni mobilnosti: informiranje, pomoč pri sklepanju dogovorov oizmenjavi, posredovanje izkušenj študentov, ki so bili na tujih univerzah, predstavitve tujihuniverz.Šport, kultura, umetnost, prostovoljstvo kot priznani dosežkiObštudijska dejavnost bogati študentsko življenje in prispeva k osebnemu razvoju. Razvijalibomo posebne programe obštudijske dejavnosti na področjih športa, kulture, umetnosti,socialnih in prostovoljskih aktivnosti, dodatnega izobraževanja in pridobivanja delovnihizkušenj. Dosežki v obštudijskih dejavnostih bodo vpisani v prilogo k diplomi.Prostori za študij in bivanjeZ izgradnjo novih prostorov za nekatere fakultete in zlasti za akademije, s posodabljanjemopreme in z vzpostavitvijo univerzitetne knjižnice bomo izboljševali pogoje za študij. Skupajs študenti bomo iskali tudi rešitve za zagotovitev dovolj postelj za nastanitev študentov.Vstop na trg delaInteres univerze ni zgolj pripeljati študente do diplome, temveč jim je treba pomagati tudipri prvih zaposlitvah. Utrdili bomo mrežo kariernih centrov in razširili programe njihovedejavnosti: individualno in skupinsko svetovanje, testiranja, predavanja, seminarji, delavnice,sejmi. Okrepili bomo sodelovanje z delodajalci. Skupaj z Ministrstvom za delo, Zavodom zazaposlovanje in drugimi akterji bomo iskali rešitve za zaposlovanje naših diplomantov.Skupna skrb za kakovost pedagoškega delaŠtudentska anketa mora služiti svojemu namenu, to je rednemu spremljanju in ocenjevanjupedagoškega dela učiteljev ter dajanju predlogov za izboljšave s strani študentov. Skupaj sštudenti bomo ocenili primernost sedanjega vprašalnika in potrebe po prilagoditvah.Predstavnikom študentskih svetov bomo omogočili vpogled v vsakoletne rezultate anket zaposamične pedagoge z namenom oblikovanja mnenja o njihovem pedagoškem delu.
  13. 13. Poskrbeli bomo, da bodo pedagogi redno seznanjeni z ocenami njihovega dela v študentskihanketah in da se bodo dekani pogovorili z njimi, kadar rezultati kažejo potrebo po tem.SKLEPNA MISELTemeljni namen mandata rektorja, za katerega se potegujem, je, da usklajuje napore članicin rektorata za uresničevanje strategije 2012–2020, zagotovi večjo podporo zaposlenim inštudentom ter utrdi ugleda univerze v družbi.Univerza bo v tem mandatu z večjo internacionalizacijo, boljšim povezovanjem,izboljšanjem človeških virov in prostorskih razmer dosegla dvig kakovosti izobraževanja,oblikovala mednarodno konkurenčne interdisciplinarne raziskovalne skupine ter pospešilakroženje znanja med univerzo in delovnim okoljem. S tem bo dosegla večjo stabilnostdelovanja v težko predvidljivem družbenem ter javno-finančnem okolju. Okrepila bo tudisvoj položaj v mednarodnem akademskem prostoru.Univerza bo dajala razvojne pobude, okrepila inovativni potencial gospodarstva inopolnomočila mlade ljudi za uspešno uresničevanje kariernih priložnosti doma in v svetu. Ssvojimi kritičnimi presojami ter znanstveno in umetniško kakovostjo bo predstavljalakritično vest družbe in igrala vlogo najpomembnejšega razvojnega dejavnika.

×