Vse v Slovenskem jeziku

1. Uvod v odprto izobraževanje
dr. Veronika Dolar
State University of New York
15. November 2021

2. Urnik
• Kdo sem jaz?
• Kaj so odprti izobraževalni viri (OER)
• Odprti izobražvalni viri v Sloveniji
• Kaj je odprta pedagogika

3. Kratek življenjepis
• Mednarodna matura v Devinu, Italija
• Dodiplomski študij iz ekonomije in političnih ved v Kanadi
• Magisterij in doktorat iz ekonomije v ZDA
• Predavateljica na mnogih univerzah:
• University of Minnesota
• Cleveland State University
• Long Island University
• State University of New York (SUNY), College at Old Westbury

4. Kje delam?
State University of New York - SUNY
Državna Univerza v New Yorku
SUNY je največji celovit visokošolski
sistem v Združenih Državah s 64
podružnicami po celi državi.
Profesorica na SUNY College at Old
Westbury
Raziskovalka na Stony Brook University

5. Kje živim?

6. Načrtovanje in vodenje odprtega
izobraževanja
Univerza v Novi Gorici

7. Mednarodni magistrski program
Leadarship in Open Education
• Študijski program so pripravili v sodelovanju z UNESCO katedro o
odprtih tehnologijah za odprto dostopne izobraževalne vire in odprto
učenje na Institutu Jožef Stefan.
• Programa podpirata uresničevanje UNESCO priporočil za odprte
izobraževalne vire, katerih cilje bo mogoče doseči le z usposobljenimi
kadri.

8. Predmeti, ki jih poučujem
• Osnove odprtega izobraževanja
• Učinkovite didaktične metode v odprtem izobraževanju
• Izdelava izobraževalnih materialov

9. Odprto izobraževanje za boljši
svet

10. Odprto izobraževanje za boljši svet
Open Education for a Better World (OE4BW)
• pripravila ga je UNESCO-ova Katedra za odprte tehnologije za OER in
odprto učenje na Institutu Jožef Stefan in Univerzi v Novi Gorici
• začetek jeseni 2017
• razvoj koncepta mednarodnega spletnega mentorskega programa
brez šolnine na podlagi cilja trajnostnega razvoja št. 4
• program temelji na prostovoljnem delu vseh udeležencev

11. Gradimo boljši svet
• Cilji trajnostnega razvoja (SDG) so
zbirka 17 svetovnih ciljev, ki so jih
leta 2015 sprejele vse države
članice Združenih narodov.
• Cilji trajnostnega razvoja na
uravnotežen način naslavljajo tri
dimenzije trajnostnega
razvoja (ekonomsko, socialno in
okoljsko) in so implementirani
skozi partnerstva relevantnih
deležnikov.

12. Učilnica kot taborni ogenj
Učilnica je “mesto”, kjer se ljudje zbirajo,
se poigravajo, popravljajo in gradijo
učne artefakte, delijo, kritizirajo in
izboljšujejo izdelke drugih, ter na
splošno vstopajo v odnos izmenjave in
učenja.
Attribution: David Wiley Photo Attribution: Lawrence OP
“Tam ob ognju našem, si sežemo v roke…
Plamen neugašen nam je srce…”
-Radovan Gobec

13. MISIJA UNESCA
• UNESCO verjame, da je izobraževanje temeljna človekova pravica, ki
mora biti dostopna vsem vse življenje in njen dostop usklajen s
kakovostjo.
• Organizacija skrbi za globalno in regionalno vodstvo v izobraževanju,
krepi izobraževalne sisteme po vsem svetu in se odziva na sodobne
svetovne izzive s pomočjo izobraževanja, ki temelji na načelu enakosti
spolov.

14. 4. Cilj – KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE
4.1 Do leta 2030 vsem deklicam in dečkom omogočiti, da dokončajo
brezplačno, enakopravno in kakovostno osnovno in srednjo šolo s
konkretnimi in uporabnimi učnimi rezultati.
IMPLEMENTACIJA CILJA
• 4.a Zgraditi in preurediti izobraževalne ustanove, prilagojene otrokom,
invalidom in obema spoloma, ter vsem omogočiti varno, nenasilno,
sprejemljivo in spodbudno učno okolje
• 4.c Do leta 2030 občutno povečati število usposobljenih učiteljev, tudi z
mednarodnim sodelovanjem pri usposabljanju učiteljev v državah v
razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in malih otoških državah v razvoju

15. Slovenija in OER
Slovenija v svetovnem merilu nastopa kot referenčna država na
področju odpiranja izobraževalnega prostora z uvedbo sistema prosto
dostopnih izobraževalnih virov (Open Education Resources – OER).
V primerjavi z drugimi državami ima Slovenija precej izkušenj v razvoju
tehnologij za odprto izobraževanje, ki omogočajo izgradnjo
izobraževalnega okolja, ki se prilagaja posamezniku.

16. RAZVOJ ODPRTEGA IZOBRAŽEVANJA V
SLOVENIJI
• 2014 Katedra za odprte tehnologije za prosto dostopne učne vire in
odprto učenje pri UNESCO
• 2014 Iniciativa Odprimo Slovenijo z izobraževanjem
• 2015 Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih
publikacij in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020
• 2016 Strateške usmeritve za nadaljnje izvajanje IKT v slovenskem
izobraževanju do leta 2020
• 2017 2. Svetovni kongres OER UNESCO - Akcijski načrt Ljubljana
• 2018 Slovenija skupaj z Unescom vodi Priporočila za OER

17. Odprto Znanje
• Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in
razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev.
• Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto
izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema,
so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.

18. Kaj so Odprti Izobraževalni Viri?
Open Educational Resources (OER)
OER so vsa učna gradiva z odprtimi licencami, ki omogočajo brezplačno
delitev med učitelji in učenci po vsem svetu in so zato potrebni za
spodbujanje inovativnih učnih okolij, v katerih lahko uporabniki vsebino
prilagodijo svojim potrebam.

19. Definicija OECD (2007)
Ta definicija se zaradi jasnosti in celostnosti široko uporablja:
“OER so digitalni izobraževalni viri, ki so brezplačno (brez stroškov) in odprti (brez
licenčnih omejitev) na voljo učiteljem, drugemu izobraževalnemu osebju,
študentom in vsem tistim, ki se učijo samostojno, z namenom, da lahko te vire
uporabljajo, izmenjujejo, kombinirajo, prilagajajo in nadgrajujejo pri učenju,
poučevanju in raziskovanju.”
Pravice OER dajejo tudi možnost, da drugi avtorji celo izboljšajo in nadgradijo
izvorno gradivo.

20. OER so na voljo so v različnih oblikah
• kompletno gradivo za predmet ali program
• posamezne učne enote ali moduli predmeta ali programa
• učni načrt za predmet ali program
• načrt izvedbe predmeta ali programa
• lekcije
• naloge
• igre in simulacije
• kvizi in testi
• podkasti
• videoposnetki

21. Odprti Izobraževalni Viri (OER)
• koncept z velikim potencialom za podporo izobraževalnemu procesu
• vsi izobraževalni viri, ki so prosto dostopni za učitelje in učence, brez
plačevanja licenčnin
• potencial je v enostavnosti, s katero se taki viri, ko so digitalizirani,
lahko delijo prek interneta
• izobraževalni vir, ki vključuje CC licence, omogoča ponovno uporabo
in potencialno prilagoditev, ne da bi prej zahtevali dovoljenje imetnika
avtorskih pravic.

22. Brezplačno ali prosto dostopno ni enako kot
odprto!
• Internet nam je dal priložnost za dostop do človeških stvaritev,
njihovo skupno rabo in sodelovanje (vse pod nadzorom
avtorskih pravic) v obsegu brez primere.
• Vendar pa so zmožnosti skupne rabe, ki jih omogoča digitalna
tehnologija, v napetosti z omejitvami skupne rabe, ki so
vgrajene v zakone o avtorskih pravicah po vsem svetu.

23. Avtorsko pravo
• Avtorska dela so definirana kot individualne intelektualne stvaritve s
področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način
izražene.
• Avtorju avtorska pravica pripade avtomatično, že na podlagi samega
dejstva, da je ustvaril avtorsko delo, brez kakršnihkoli formalnosti.
• Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi
smrti.
• Ko ta rok preteče, avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano, ampak
postane del t. i. javne domene, kar pomeni, da je na voljo za splošno
uporabo.
• Avtor lahko z avtorsko pogodbo posamične materialne pravice prenese na
drugo osebo v zameno za plačilo (avtorski honorar).
https://www.ipi.si/podrocja-dela/avtorsko-pravo/

24. Kaj je Creative Commons (CC)?
• Creative Commons (CC) je ameriška neprofitna
organizacija zavezana širjenju nabora ustvarjalnih del, ki so na
voljo drugim za zakonito nadgradnjo in skupno rabo.
• Creative Commons goreče verjame v moč odprtosti in
sodelovanja:
“Verjamemo v univerzalen, odprt dostop do vsebin in znanja; verjamemo
v izboljšanje dostopa in pravičnosti dostopa do informacij/izobraževanja;
in verjamemo, da izbira ustvarjalcev za odprto licenciranje svojih virov ne
koristi le ustvarjalcem, ampak tudi povečuje možnosti za inovacije in
ustvarjalnost v njihovih širših skupnostih.”

25. CC licence
Priznanje avtorstva - CC BY
Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji - CC BY-SA
Priznanje avtorstva-Brez predelav - CC BY-ND
Priznanje avtorstva-Nekomercialno - CC BY-NC
Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji
- CC BY- NC-SA
Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav - CC BY-NC-ND

28. Dovoljenja Odprtosti
1. Hranjenje
2. Ponovna uporaba
3. Popravljanje
4. Sestavljanje in premešanje
5. Redistribucija

29. Diskusija
• Je E-izobraževanje sinonim za odprtost?
• So množični odprti spletni tečaji (MOST) ali Massive Open Online
Courses (MOOC) – odprti?
• Sistem za upravljanje učenja (LMS, Learning Management System)
je program, ki je namenjen za upravljanje in dostavo učnih vsebin in
virov študentom.

31. Kje najti OER?
Problem razstresenih vsebin…
• Prosto dostopne učne vsebine so raztresene po različnih repozitorijih
po svetu. Obstaja nekaj katalogov, ki pa so samo zbirke povezav na
vsebine.
• To je eden ključnih problemov pri spodbujanju uporabe OER.
• Učiteljice in učitelji večinoma nimajo časa, ustreznih znanj in energije
za iskanje ustreznih vsebin po spletu.
• Preko razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je zato
Slovenija že pred leti začela razvijati tehnologije avtomatskega zajema
in procesiranja prosto dostopnih učnih vsebin po Sloveniji in svetu.
???

32. So viri prevedeni in v slovenskem jeziku?
• Večina prosto dostopnih učnih vsebin je dostopna v angleškem jeziku.
• To je predvsem posledica angleščine kot internetnega jezika ter velike
količine OER vsebin s področja informacijsko-komunikacijske
tehnologije (IKT).
• Pri tem pomaga tudi finančna pomoč pri razvijanju vsebin v
angleškem jeziku.
• Manjši del vsebin je preveden tudi v druge svetovne jezike.
Tehnologije avtomatskega prevajanja lahko bistveno pripomorejo k
lokalizaciji virov.

33. Kako razvijati OER
• OER je priporočljivo razvijati postopoma, z dodajanjem posameznih
sestavin (slik, video posnetkov, besedila) in ves čas imeti pred sabo jasno
sliko, kakšno je naše gradivo glede na izvorno gradivo.
• Natančna dokumentiranost je potrebna tudi zato, ker je lahko vsak košček
samostojen OER, ki ga je mogoče objaviti in prerazdeljevati
• Pri razvoju OER je s formalnega vidika bistveno, da preverimo, kakšna je
licenca, in da uvrstimo v naše gradivo ustrezne navedbe o avtorstvu
uporabljenega OER (EADTU, 2014).

34. Znanje in spretnosti za 21.
stoletje

35. Ključne kompetence 21. stoletja
• Šolski program mora vsebovati več mehkih veščin in spodbujanja značajskih
potez kot so kreativno mišljenje in radovednost.
• Druge ključne kompetence 21. stoletja:
• komunikacijska
• organizacijska
• sodelovalna
• vodstvena
• vseživljensko učenje
• Hkrati pa tudi kognitivnih veščin, kot so sposobnosti reševanja problemov,
kritičnega analiziranja in iskanja bistva.

36. Odprta pedagogika

37. Učimo se tako, da delamo in ustvarjamo stvari
Najbolje se učimo, ko smo “aktivno vključeni v konstruiranje nečesa, kar ima
[nam] osebni pomen – naj bo to pesem, robot, peščeni grad ali računalniški
program.”
- Seymour Aubrey Papert
Seymour Aubrey Papert je bil ameriški matematik, računalničar in pedagog,
rojen v Južni Afriki, ki je večino svoje kariere poučeval in raziskoval na MIT.
Bil je eden od pionirjev umetne inteligence in konstruktivističnega gibanja v
izobraževanju.
“Children learn best when they are actively engaged in constructing something that has personal meaning to them-be it a poem, a robot, a
sand castle or a computer program.”

38. Učimo se tako, da delamo in ustvarjamo stvari
"Učenje" se še posebej uspešno zgodi v kontekstu, kjer se učenec
zavestno ukvarja z gradnjo javnega subjekta.“
- Seymour Aubrey Papert
‘Learning’ happens especially felicitously in a context where the learner is consciously engaged in constructing a public entity.” – Seymour
Aubrey Papert

39. Vrsta in tip mojih nalog
• Rad bi, da je delo mojih študentom pomembno in da bi ustvarila
naloge, ki dodajo vrednost svetu, ne le nekaj, kar morajo učenci
narediti, da dobijo oceno.
• Naloge bi morale mojim študentom omogočiti, da postanejo
ustvarjalci znanja in ne le potrošniki znanja.

40. Preproste smernice za odprto pedagogiko
• Od »potrošnikov« znanja k
»ustvarjalcem« znanja
• Od nalog za enkratno uporabo,
namenjenih za v smeti
• K obnovljivim nalogam, kjer delo
študentov dodaja vrednost svetu
• Move from knowledge
“consumers” to knowledge
“creators”
• From disposable assignments
destined for the recycled bin
• Towards renewable assignments
where students’ work adds value
to the world

41. Kaj je odprta pedagogika?
• Odprta pedagogika je praksa sodelovanja s študenti kot ustvarjalci
informacij in ne le kot njihovi potrošniki.
• To je oblika izkustvenega učenja, pri kateri učenci skozi dejanje
ustvarjanja pokažejo razumevanje.
• Izdelki odprte pedagogike so ustvarjeni in odprto licencirani, tako da
lahko živijo zunaj učilnice in tako vplivajo na širšo skupnost.
• Takšni projekti pogosto pripeljejo do ustvarjanja odprtih
izobraževalnih virov (OER).

42. Open pedagogy
reconceives the notion
of who creates
knowledge and provides
a pathway to empower
students as creators.

43. Razvrščanje obnovljivih nalog
Učenec ustvari vir Naloga ima ima
vrednost, ki presega
podporo učenju
ustvarjalca
Vir je javen Vir je dostopen z
odprtimi licencami
Naloge za enkratno
uporabo
Avtentične naloge
Konstuktionistične
naloge
Obnovljive naloge
Wiley & Hilton, 2018

44. Dodatne informacije
• Wikiverza: https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran
• Dogodki na Wikipediji:
https://meta.wikimedia.org/wiki/Programs_%26_Events_Dashboard
• Odprta izobrazba:
• http://veronika-dolar.sunycreate.cloud/odprta-izobrazba/

45. Open Education for a Better World (OE4BW)
Pridružite se mi.
Tema Hrana, pivo in vino
Prijava 6. December 2021
https://oe4bw.org/application/
Nič več lakote
Dobro zdravje
Odgovorna poraba in proizvodnja

46. Hvala!
Veronika Dolar
http://veronika-dolar.sunycreate.cloud/
http://veronikadolar.weebly.com/