Svetovanje o sodelovalnih projektih na daljavo

1. Sodelovalni projekti na daljavo Svetovanje T. Gulič, OŠ Preska 1

2. Zakaj vključiti projektno delo v razred? Aktivno učenje, Popestritev pouka, Uporaba tujih jezikov. T. Gulič, OŠ Preska 2

3. Kako vključiti v pouk? Medpredmetne povezave ur fizike in kemije, angleščine, slovenščine, likovne in športne vzgoje, tehnike, V redne ure ali izbirne predmete. T. Gulič, OŠ Preska 3

4. Učenje s pomočjo projektov je usmerjeno k: reševanju problemov, načrtovanju različnih projektnih izdelkov, indisciplinarnosti, upoštevanju interesov učencev, družbeni ustreznosti modelu, ki opredeljuje pomen vsebine, različnim udeležencem. T. Gulič, OŠ Preska 4

5. Teme projekta - primer Predstavitev držav udeleženk in sodelujočih šol IKT (foto, video, kvizi, videokonference) Organizirana opazovanja neba Modeli raket Robotika Umetnost – uporaba odpadnih materialov za modeliranje, priprava prireditev na temo astronomije,… Filmi – znanstvena fantastika – pogled v prihodnost T. Gulič, OŠ Preska 5

6. Kaj je projekt po slovenskem pravopisu? PROJEKT določa kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči; je skupek načrtov, tehničnih opisov in popisov stroškov za nek objekt, izdelek; je umetniško delo glede na namen da se izvede, uresniči; je osnutek nekega besedila; itd. Projekt je precej natančno določena, običajno zahtevna in kompleksna skupina nalog, ki mora biti končana v določenem roku. S projektom je treba doseči predvidene oz. zahtevane cilje in pri tem upoštevati vse podane in kasneje odkrite omejitve. KAJ JE TO SODELOVALNI PROJEKT NA DALJAVO? T. Gulič, OŠ Preska 6

7. Sodelovalni projekt opisuje učenje, ki: se koncentrira na eno glavno temo, traja omejeno časovno obdobje, je osredotočen na učenca in ustrezno učno situacijo pri izbiri projektnih vsebin vključuje želje in potrebe učencev predvideva, da učenci sami zbirajo in organizirajo lastno projektno dokumentacijo, izdelajo zaključni izdelek in ga predstavijo razredu in učiteljem predvideva tudi evalvacijo projektnega dela, ki preverja tako realizacijo teme, pridobivanje novih znanj - dodane vrednosti, kot tudi potek učnega procesa in pričakuje, da se učenci vključujejo v proces samo ocenjevanja, spreminja vlogo učitelja v vlogo svetovalca, uporablja sodobno tehnologijo za komunikacijo in za izvajanje določenih aktivnosti ali izdelavo nalog. Kaj je sodelovalni projekt na internetu? T. Gulič, OŠ Preska 7

8. Sodelovalni projekti pomenijo pripravo udeležencev na skupno reševanje nalog z uporabo sinergije dopolnjevanja rešitev. V šolskem delu z učenci so eno izmed meril sodobnega pouka. Pri delu učiteljskega zbora pa skupno reševanje učnih, pedagoških in vzgojnih nalog šole. Sodelovalno delo lahko organiziramo v razredu v skupinah , kjer posamezniki nastopajo s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami pri opravljanju skupne naloge. Sodelovalno delo T. Gulič, OŠ Preska 8

9. Z uporabo IKT pa to sodelovalno delo lahko organiziramo na daljavo, v skupini, kjer se posamezniki poznajo le po medsebojnem predstavljanju in vključevanju v reševanje naloge. Značilnost sodelovalnih projektov je interdisciplinarnost in praktična uporaba znanj iz različnih področij šolskega in drugega usposabljanja. Rezultat projekta so vedno praktični izdelki učencev, ki jih lahko predstavimo na različne načine, tudi s pomočjo IKT. Uporaba sodobnih metod sodelovalnega dela je tudi eno izmed meril podobnega pouka in ustvarjalnosti pedagoških delavcev. Sodelovalno delo T. Gulič, OŠ Preska 9

10. V tradicionalnem pristopu običajno razlikujemo pet faz v razvoju projekta: 1. začetek projekta, 2. načrtovanje, 3. izvedba, 4. nadzor in 5. zaključek. Ob začetku projekta se mora vsak projektni vodja skupaj z vsemi vključenimi v Projektu temeljito razmisliti, kaj so cilji projekta. Potreben je pogovor, analiza, raziskave in dokumentacija. Zapišimo vse, kar smo se dogovorili in postavili kot cilje. (mastermind) Postaviti moramo čim bolj natančen okvir projekta, zato natančno določimo obseg projekta. Za vsak projekt, torej tudi projekt, ki vključuje informacijsko in komunikacijsko tehnologijo to pomeni, da moramo zapisati in opisati vse cilje in predvideti vrste izdelkov. Na ta način se bomo izognili kasnejši težavam pri zaključevanju projekta. T. Gulič, OŠ Preska 10

11. Za uspeh projekta je bistveno spremljanje in vrednotenje (evalvacija). Partnerstvo je potrebno stalno spremljati, da ostaja na začrtani poti in da izboljšamo svojo učinkovitost. Tako lahko cilje in aktivnosti partnerstva prilagajamo novim ali spremenjenim potrebam ter poskrbimo, da partnerstvo nudi kar največjo dodano vrednost šolam. Vrednotenje projekta T. Gulič, OŠ Preska 11

12. Primer:Misli učencev ob zaključku projekta Všeč mi je bilo: Projekt je bil zanimiv. Vsak ponedeljek zjutraj sem imel nalogo izmeriti položaj Sonca na nebu. Naučila sem se veliko novih stvari. Pri pogovorih po internetu sem spoznala nove prijatelje in z njimi razpravljala o našem vsakdanu in o meritvah. Priporočam vsakomur, da se vključi vsaj v en projekt. Manca Rad imam raznolikost in zanimivo delo (merjenje, pogovore na daljavo, videokonference,…). Delo pri projektu nam je tudi povečalo interes za predmet in lažje smo pridobili dobre ocene. Tilen Projekti v astronomiji so zanimivi, naučimo se več na nam lažji način. Najbolj sem uživala pri opazovanju Jupitra in njegovih lun skozi daljnogled. Z veseljem sem risala sončne vzhode ob različnih dnevih, pa čeprav sem morala vstati bolj zgodaj, sem pa toliko bolj uživala, ko sem to predstavila prijateljem v tujini. Maruša

13. Kaj bi lahko bilo boljše Lahko bi se večkrat pogovarjali prek video povezav. Eva Imeli smo precej težav s slabim vremenom. Neža Kar naporno je bilo vsak dan meriti vse kote. Rok

14. Smo sledili načrtom, in če ne, zakaj ne? So cilji primerni? Je treba projekt partnerstva prilagoditi? Kakšne koristi imajo učenci od dane aktivnosti? Kako so učenci opravili naloge, ki so jim bile zadane? Kakšne spretnosti razvijajo/so razvili? Ali projekt pomaga dvigati ravni dosežkov? Ali so sredstva za komunikacijo, ki jih uporabljamo, primerna in učinkovita? Ali učitelji delajo skupaj? Ali ima projekt vpliv na učni načrt? Ali so starši/predstavniki lokalne skupnosti/drugih izobraževalnih organizacij/druge relevantne zainteresirane osebe udeležene? Ali sta se znanje in motivacija za učenje tujih jezikov pri učencih in učiteljih povečala? Ali je prišlo do večjega zavedanja evropske razsežnosti pri izobraževanju in različnih kultur? Ali je bil načrtovani končni izdelek ustvarjen? Ali so bili končni rezultati doseženi? S partnerji med projektom in po njem razmišljamo o vprašanjih: T. Gulič, OŠ Preska 14

15. Projekt naj odraža rezultat, se zaključi pravočasno v načrtovanem obdobju, ponudi odgovor na osnovno zastavljeni problem projekta, vključuje ustvarjalno dimenzijo, je tehnično in praktično zadovoljivo izpeljan in podprt s sodobno tehnologijo, je jasno zastavljen in njegova pot izvedbe je razumljiva in jasna. Kriteriji uspešnega projekta T. Gulič, OŠ Preska 15

16. Pred odločitvijo o projektu Načrtujemo tim učiteljev, ki bo sodeloval v projektu Informiramostarše in druge o nameri Izvedemo uvodni dogodek Začetek procesa, ko začnemo razmišljati o projektu: razpravljamo in se odločimo za glavno temo razpravljamo v razredu o pod temah in problemih sestavimo seznam možnih pod tem oblikujemo skupine tem definiramopod teme in probleme pripravimo načrt nalog, kot je naročanje potrebnega gradiva, materialov, izvedba intervjujev… Elementi sodelovalnega projektnega procesa T. Gulič, OŠ Preska 16

17. Izvajanje projekta študijska in izvedbena faza predstavitev rezultatov Po zaključku in prezentaciji rezultatov projekta sledi evalvacija procesa in napredka pri učencih ocenjevanje, če je predvideno evalvacija projekta s timom učiteljev T. Gulič, OŠ Preska 17

18. V OŠ imamo široke možnosti vključevanja v take oblike projektov tako glede na vsebino kot tudi razpoložljivo tehnologijo. O primerih dobre prakse in pomoči pri iskanju ustreznih tujih partnerjev nas obveščajo različne organizacije in akcije kot na primer COMENIUS, e-Twinning, iEARN, ESP, MyEurope, Pomladni dan, ... Primeri projektov v OŠ T. Gulič, OŠ Preska 18

19. Učitelji si lahko na spletu ogledajo primere dobre prakse, organizirane so delavnicein mednarodne konference, kjer lahko najdejo ustrezne partnerje, ali pa ideje za lastne projekte. Poiskati je torej potrebno le tako temo, ki jo predvideva UN in umestiti projekt v letno pripravo, saj si želimo, da bi delo v projektu potekalo v okviru pouka in ne izven njega. Kako se vključiti v mednarodni sodelovalni projekt na daljavo? T. Gulič, OŠ Preska 19

20. Končni izdelki so lahko dejavnosti za katere se partnerji v projektu skupaj dogovorijo glede na izbrano temo-rdečo nit, ki se v projektu vleče ves čas projekta. Končni izdelek je lahko v elektronski ali fizični obliki (knjiga, koledar, kakšen koristen izdelek, ki bi ga lahko uporabili kolegi na drugih šolah). Primer: http://youtu.be/JA3rh6hF1g0 Velika prednost je danes digitalna fotografija. Včasih je bilo potrebno vse izdelke fizično poslati po navadni pošti. Danes lahko zaradi razvoja digitalne fotografije pošljemo fotografije izdelkov kar po elektronski pošti ali naložimo na spletne strani. Končni izdelki T. Gulič, OŠ Preska 20

21. eTwinningin Comenius http://www.cmepius.si/ www.iearn.org iEarn Slovenija http://info.edus.si/iearn Spletna povezava: http://www.espnet.eu/Slovenska ESP stran: http://www2.arnes.si/~esp/ T. Gulič, OŠ Preska 21

22. 1. ZAKAJ? Vizija Cilji 2. KATERI/KAKŠEN PROJEKT? Izbira projekta 3. KDO? Koordinator Tim Učenci 4. KDAJ? Časovni načrt Kdaj začeti Koliko časa 5. KAKO? Organizacija dela (kje, kdo) Metode in oblike dela (kako) Uporabljena IKT orodja 6. S KAKŠNIM NAMENOM? Pridobitve Izdelki 7. KAJ ČE? Morebitne težave, ovire 8. KAKO USPEŠNO? Evalvacija Diseminacija Delavnica - idejne zasnove sodelovalnega projekta T. Gulič, OŠ Preska 22