Pedagoška Psihologija 2 Doc. dr. Daša Grajfoner Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru 9.5.2011 P...
Predstavitve <ul><li>30 % </li></ul><ul><li>Od tega 10% predstavitev in sodelovanje v diskusijah </li></ul><ul><li>20% odd...
Načrt <ul><li>Socialno kognitivna teorija </li></ul><ul><li>Konstruktivističen pristop </li></ul><ul><li>Učenje z odkrivan...
Teorije učenja <ul><li>Teorija socialnega učenja – učenje skozi opazovanje </li></ul><ul><li>Socialno-kognitivna – dodatek...
Socialni in kulturni vplivi na <ul><li>Način učenja </li></ul><ul><li>Način poučevanja </li></ul><ul><li>Plagiatorstvo </l...
Trditve <ul><li>Ljudje se učimo ob opazovanju drugih.  </li></ul><ul><li>Vedenje je vedno usmerjeno k cilju. </li></ul>
Albert Bandura <ul><li>Pomanjkljivost behaviorizma in Freuda </li></ul><ul><li>Socialno kognitivne teorije </li></ul><ul><...
Začetki <ul><li>Teorija socialnega učenja </li></ul><ul><li>Ločevanje med pridobivanjem znanja in vedenjem – vemo več kot ...
Učenje z opazovanjem <ul><li>Modelno učenje/posnemanje </li></ul><ul><li>Učenje vedenja in njegovih posledic (primer?) </l...
3 oblike ojačevanje <ul><li>Neposredno (pohvala) </li></ul><ul><li>Posredno (pohvala nekoga, ki ga učenec opazuje) </li></...
Dejavniki pri posnemanju <ul><li>Koga posnemajo otroci? </li></ul><ul><li>Starše, zvezdnike, učitelje? </li></ul><ul><li>S...
Dejavniki <ul><li>Razvojna stopnja </li></ul><ul><li>Status modela – moč, kompetentnost, ugled </li></ul><ul><li>Opazovanj...
Opazovanje v izobraževanju <ul><li>Usmerjanje pozornosti </li></ul><ul><li>Uglaševanje že naučenega </li></ul><ul><li>Učin...
Modelno učenje študije <ul><li>Kognitivno modeliranje (Schunk, 1981) </li></ul><ul><ul><li>Otroci s težavami pri reševanju...
Samo-modeliranje (Schunk &Hanson, 1989) <ul><li>Učenci so opazovali sami sebe pri reševanju matematičnih nalog </li></ul><...
Aktivnost <ul><li>Kako bi, v skladu z modeliranjem, svetovali učitelju, ki ima težave pri poučevanju reševanja problemov? ...
Recipročni determinizem <ul><li>Učenje je interakcija osebnih dejavnikov (osebnost, znanje, vedenje, motivacija….) ter fiz...
Konstruktivizem <ul><li>Piaget, Vygotsky, Gestalt, Kelly etc </li></ul><ul><li>Posamezniki konstruirajo svoje kognitivne i...
Konstrukcija znanja <ul><li>Izgradnjo znanja usmerja zunanji svet - zunaj </li></ul><ul><li>Novo znanje je izpeljano iz že...
Konstruktivistično poučevanje <ul><li>1. Realno učno okolje </li></ul><ul><li>2. Socialna interakcija </li></ul>
George Kelly (1955) <ul><li>Teorija osebnih konstruktov </li></ul><ul><li>Bipolarni konstrukti </li></ul><ul><li>Osnovni, ...
Znanje – situacijsko ali splošno? <ul><li>Situacijsko – učenje in znanje vezano na specifično situacijo in težje prenoslji...
Kakšno učno okolje bi priporočali kot konstruktivisti? <ul><li>Kompleksno učno okolje </li></ul><ul><li>Deljena odgovornos...
V praksi <ul><li>Raziskovalno in problemsko (realni problem) učenje (John Dewey) </li></ul><ul><li>Skupinsko delo in sodel...
Raziskovalno učenje (John Dewy, 1910) <ul><li>Podobno raziskovanlnemu procesu </li></ul><ul><ul><li>Učitelj – predstavi pr...
R AZISKOVALNI  PROCES S
George Kelly (1955) <ul><li>Človek kot znanstvenik (Personal Construct Theory, 1955) </li></ul><ul><li>Bipolarni konstrukt...
Problemsko učenje <ul><li>Vključevanje vsakodnevnih problemov </li></ul><ul><li>Vloga učitelja: usmerjanje, organiziranje,...
Skupinsko delo in sodelovanje <ul><li>Kaj je pomembno pri skupinskem delu? Razlika med skupinskim delom in sodelovanjem? <...
Sodelovanje <ul><li>Sodelovanje vseh članov  </li></ul><ul><ul><li>Kako bi svetovali učitelju, ki ima težave: </li></ul></...
Sodelovanje <ul><li>Pazljivo oblikovanje sodelovalnih skupin </li></ul><ul><li>Določanje vlog, ki spodbujajo učenje </li><...
Vloga učencev
Sestavljanka (II) <ul><li>Oblika sodelovanja, ki poudarja soodvisnost članov </li></ul><ul><li>Učenci delajo na posameznih...
Dialog in poučni razgovori <ul><li>Vygostky – Interakcija in razgovor nujna za razumeanje </li></ul><ul><li>“ Zidarski ode...
Kognitivno vajeništvo <ul><li>Izhaja iz odnosa vajenec – mojster </li></ul><ul><li>Večja povezava med teorijo in aplikacij...
Kognitivno vajeništvo <ul><li>Učenje z opazovanjem “ mojstra ” , ki modelira </li></ul><ul><li>Zunanja podpora – vodenje s...
Recipročno poučevanje <ul><li>Povzemanje, postavljanje vprašanj, pojasnjevanje, predvidevanje </li></ul><ul><li>Modeliranj...
Razvijanje mišljenja <ul><li>Kultura mišljenja v razredu </li></ul><ul><ul><li>Kreativnost </li></ul></ul><ul><ul><li>Rado...
Upcoming SlideShare
Loading in …5
×

Pedagoška Psihologija 2 Socialno kognitivne in konstruktivistične teorije učenja - Educational Psychology 2 Social cognitive and contructivist theories of learning

3,869 views

Published on

Pedagoška Psihologija 2, Predavanje na Oddelku za psihologijo, Univerza v Mariboru

Educational Psychology 2, Lecture at the Department of Psychology, The University of Maribor

Published in: Education, Technology
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
3,869
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
475
Actions
Shares
0
Downloads
0
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide
  • Povezava positivnih vedenj z ojačevanjem Pridobite pomoč vodij
  • Pedagoška Psihologija 2 Socialno kognitivne in konstruktivistične teorije učenja - Educational Psychology 2 Social cognitive and contructivist theories of learning

    1. 1. Pedagoška Psihologija 2 Doc. dr. Daša Grajfoner Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru 9.5.2011 Predavanje 2
    2. 2. Predstavitve <ul><li>30 % </li></ul><ul><li>Od tega 10% predstavitev in sodelovanje v diskusijah </li></ul><ul><li>20% oddan esej </li></ul><ul><li>Izpit 70% </li></ul>
    3. 3. Načrt <ul><li>Socialno kognitivna teorija </li></ul><ul><li>Konstruktivističen pristop </li></ul><ul><li>Učenje z odkrivanjem, kognitivno vajeništvo </li></ul><ul><li>Učenje z odkrivanjem in recipročno učenje </li></ul><ul><li>Kooperativno učenje </li></ul><ul><li>Glavni vir predavanja: Woolfolk, A. (2002), 8. poglavje </li></ul>
    4. 4. Teorije učenja <ul><li>Teorija socialnega učenja – učenje skozi opazovanje </li></ul><ul><li>Socialno-kognitivna – dodatek kognitivnih dejavnikov: prepričanje, samozaznava, pričakovanja </li></ul><ul><li>Intersubjektivna teorija učenja </li></ul><ul><li>Izobraževanje je socialni in interaktivni proces </li></ul>
    5. 5. Socialni in kulturni vplivi na <ul><li>Način učenja </li></ul><ul><li>Način poučevanja </li></ul><ul><li>Plagiatorstvo </li></ul>
    6. 6. Trditve <ul><li>Ljudje se učimo ob opazovanju drugih. </li></ul><ul><li>Vedenje je vedno usmerjeno k cilju. </li></ul>
    7. 7. Albert Bandura <ul><li>Pomanjkljivost behaviorizma in Freuda </li></ul><ul><li>Socialno kognitivne teorije </li></ul><ul><li>Učenje socialnega vedenja </li></ul><ul><li>Učenje z opazovanjem drugih ljudi </li></ul>
    8. 8. Začetki <ul><li>Teorija socialnega učenja </li></ul><ul><li>Ločevanje med pridobivanjem znanja in vedenjem – vemo več kot pokažemo (Bobo lutka) </li></ul><ul><li>Socialno kognitivna teorija </li></ul><ul><ul><li>Učenje z aktivno udeležbo </li></ul></ul><ul><ul><ul><li>Izvajanje in izkušanje posledic lastnih dejanj </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Posledice videne kot informacije – interpretacija, ki vzbuja motivacijo (nasprotnoo operativnemu učenju) </li></ul></ul></ul><ul><ul><li>Učenje z opazovanjem </li></ul></ul>
    9. 9. Učenje z opazovanjem <ul><li>Modelno učenje/posnemanje </li></ul><ul><li>Učenje vedenja in njegovih posledic (primer?) </li></ul><ul><li>4 faze </li></ul><ul><ul><li>Pozornost </li></ul></ul><ul><ul><li>Retencija </li></ul></ul><ul><ul><li>Izvajanje </li></ul></ul><ul><ul><li>Motivacija in ojačanje </li></ul></ul><ul><ul><li>Vrste informacij, ki se naučijo z opazovanjem? </li></ul></ul>
    10. 10. 3 oblike ojačevanje <ul><li>Neposredno (pohvala) </li></ul><ul><li>Posredno (pohvala nekoga, ki ga učenec opazuje) </li></ul><ul><li>Samoojačevanje (podobno intrinzični/notranji motivaciji) </li></ul>
    11. 11. Dejavniki pri posnemanju <ul><li>Koga posnemajo otroci? </li></ul><ul><li>Starše, zvezdnike, učitelje? </li></ul><ul><li>Socialni pritisk? </li></ul><ul><li>Mediji? </li></ul>
    12. 12. Dejavniki <ul><li>Razvojna stopnja </li></ul><ul><li>Status modela – moč, kompetentnost, ugled </li></ul><ul><li>Opazovanje nam podobnih ljudi </li></ul><ul><li>Implikacija ciljev in pričakovanj – dejanja modela vodijo do cilja </li></ul><ul><li>Samoučinkovitost – sposobna sem izvesti to dejanje </li></ul>
    13. 13. Opazovanje v izobraževanju <ul><li>Usmerjanje pozornosti </li></ul><ul><li>Uglaševanje že naučenega </li></ul><ul><li>Učinek nalezljivosti (uspešno delo s posameznikom, ki ima visok socialni status v skupini) – doslednost </li></ul><ul><li>Modelno učenje – enaka starostna skupine (negativna stran? – rumeni tisk in modne revije?) </li></ul><ul><ul><li>Učenje od sovrstnikov in ne od profesorjev? – kako bi to umestili v učni proces (vaš projekt). </li></ul></ul><ul><li>Vzbujanje čustev (strašljive zgodbe o učitelju) </li></ul>
    14. 14. Modelno učenje študije <ul><li>Kognitivno modeliranje (Schunk, 1981) </li></ul><ul><ul><li>Otroci s težavami pri reševanju računskih nalog </li></ul></ul><ul><ul><li>Učitelj je verbaliziral misli ob reševanju računske naloge (kognitivno modeliranje) </li></ul></ul><ul><ul><li>Pregled korakov in rezultatov (didaktična navodila) </li></ul></ul><ul><li>Rezultati: izboljšana samoučinkovitost, samozavest in reševanje nalog </li></ul>
    15. 15. Samo-modeliranje (Schunk &Hanson, 1989) <ul><li>Učenci so opazovali sami sebe pri reševanju matematičnih nalog </li></ul><ul><li>Učenci, ki so se opazovali so imeli </li></ul><ul><ul><li>Višjo motivacijo </li></ul></ul><ul><ul><li>Večjo samozavest </li></ul></ul><ul><ul><li>Večjo samoučinkovitost </li></ul></ul><ul><ul><li>Zakaj? </li></ul></ul>
    16. 16. Aktivnost <ul><li>Kako bi, v skladu z modeliranjem, svetovali učitelju, ki ima težave pri poučevanju reševanja problemov? </li></ul><ul><li>Model – učitelj ali sovrstnik? </li></ul>
    17. 17. Recipročni determinizem <ul><li>Učenje je interakcija osebnih dejavnikov (osebnost, znanje, vedenje, motivacija….) ter fizičnega in socialnega okolja </li></ul><ul><li>Kako se to razlikuje od behaviorizma in kognitivizma? </li></ul>
    18. 18. Konstruktivizem <ul><li>Piaget, Vygotsky, Gestalt, Kelly etc </li></ul><ul><li>Posamezniki konstruirajo svoje kognitivne in emocionalne strukture </li></ul><ul><li>Poudarek na individualnih stilih učenja </li></ul><ul><li>Radikalni konstruktivizem: </li></ul><ul><ul><li>Neposrednega zaznavanja sveta ni </li></ul></ul><ul><ul><li>Svet je relativen, znanja so odvisna od lastnih izkušenj </li></ul></ul><ul><ul><li>Kako se to stališče umešča v učiteljevo delo? </li></ul></ul>
    19. 19. Konstrukcija znanja <ul><li>Izgradnjo znanja usmerja zunanji svet - zunaj </li></ul><ul><li>Novo znanje je izpeljano iz že obstoječega (Piaget) – znotraj </li></ul><ul><li>Integracija (Vygotsky) </li></ul>
    20. 20. Konstruktivistično poučevanje <ul><li>1. Realno učno okolje </li></ul><ul><li>2. Socialna interakcija </li></ul>
    21. 21. George Kelly (1955) <ul><li>Teorija osebnih konstruktov </li></ul><ul><li>Bipolarni konstrukti </li></ul><ul><li>Osnovni, neverbalni (bolečina – brez bolečine) </li></ul><ul><li>Periferni konstrukti </li></ul><ul><li>Kateri so vaši osnovni konstrukti? </li></ul>
    22. 22. Znanje – situacijsko ali splošno? <ul><li>Situacijsko – učenje in znanje vezano na specifično situacijo in težje prenosljivo. Primer? </li></ul><ul><ul><li>Vodenje, mentorstvo, trening, </li></ul></ul><ul><ul><li>Kulturno pogojeno, osvajanje norm (profesionalnih in socialnih) </li></ul></ul><ul><li>Socialna inteligenca? </li></ul>
    23. 23. Kakšno učno okolje bi priporočali kot konstruktivisti? <ul><li>Kompleksno učno okolje </li></ul><ul><li>Deljena odgovornost učenja </li></ul><ul><li>Socialna interakcija </li></ul><ul><li>Raznovrstna predstavitev </li></ul><ul><li>Znanje je skonstruirano </li></ul><ul><li>Pouk usmerjen na učenca – z manj klasičnih predavanj </li></ul><ul><li>Metakognicija – znanje o lastnem učenju </li></ul>
    24. 24. V praksi <ul><li>Raziskovalno in problemsko (realni problem) učenje (John Dewey) </li></ul><ul><li>Skupinsko delo in sodelovanje </li></ul><ul><li>Sestavljanka </li></ul><ul><li>Dialog in poučni razgovori </li></ul><ul><li>Kognitivno vajeništvo </li></ul>
    25. 25. Raziskovalno učenje (John Dewy, 1910) <ul><li>Podobno raziskovanlnemu procesu </li></ul><ul><ul><li>Učitelj – predstavi problem </li></ul></ul><ul><ul><li>Učenec </li></ul></ul><ul><ul><ul><li>Hipoteze </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Zbiranje podatkov </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Zaključki </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Vrnitev k problemu </li></ul></ul></ul><ul><ul><li>Učitelj usmerja diskusijo in proces razmišljanja </li></ul></ul>
    26. 26. R AZISKOVALNI PROCES S
    27. 27. George Kelly (1955) <ul><li>Človek kot znanstvenik (Personal Construct Theory, 1955) </li></ul><ul><li>Bipolarni konstrukti </li></ul><ul><li>Konstantno preizkušanje, potrjevanje ali zavračanje že obstoječih konstruktov </li></ul><ul><li>Ali je raziskovalno učenje naravna (in uspešna) oblika učenja? </li></ul><ul><li>Za katere ciljne skupine je ta pristop najprimernejši? </li></ul><ul><li>Za katere predmete bi ga predlagali? </li></ul><ul><li>Navedite primer raziskovalnega učenja. </li></ul>
    28. 28. Problemsko učenje <ul><li>Vključevanje vsakodnevnih problemov </li></ul><ul><li>Vloga učitelja: usmerjanje, organiziranje, pomoč pri raziskovanju in predstavljnju ter evalvacija </li></ul><ul><li>Je vaš projekt oblika problemskega učenja? </li></ul>
    29. 29. Skupinsko delo in sodelovanje <ul><li>Kaj je pomembno pri skupinskem delu? Razlika med skupinskim delom in sodelovanjem? </li></ul><ul><li>Jedrsko zatočišče …. Je to bila oblika sodelovanja? </li></ul><ul><li>Sestavljanka </li></ul><ul><li>Recipročno spraševanje (skupinsko postavljanje vprašanj) </li></ul><ul><li>Načrtovanjo sodelovanje (elemente aktivnega poslušanja) </li></ul>
    30. 30. Sodelovanje <ul><li>Sodelovanje vseh članov </li></ul><ul><ul><li>Kako bi svetovali učitelju, ki ima težave: </li></ul></ul><ul><ul><ul><li>S sodelovanjem vseh članov skupine </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>S konformizmom znotraj skupine </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Prevladovanjem posameznikov </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Ignoriranjem idej učencev z nizkim socialnim statusom </li></ul></ul></ul><ul><li>Skupinsko ocenjevanje (povprečna ocena lahko nagradi nedejavne in kaznuje dejavne učence) </li></ul>
    31. 31. Sodelovanje <ul><li>Pazljivo oblikovanje sodelovalnih skupin </li></ul><ul><li>Določanje vlog, ki spodbujajo učenje </li></ul><ul><li>Enakomerno prispevanje k procesu učenja </li></ul>
    32. 32. Vloga učencev
    33. 33. Sestavljanka (II) <ul><li>Oblika sodelovanja, ki poudarja soodvisnost članov </li></ul><ul><li>Učenci delajo na posameznih delih, skupina kot izvedenska celota </li></ul><ul><li>Izvedenske skupine (učencev) </li></ul>
    34. 34. Dialog in poučni razgovori <ul><li>Vygostky – Interakcija in razgovor nujna za razumeanje </li></ul><ul><li>“ Zidarski oder ” = podpora učencem, ki izhaja iz interakcije </li></ul><ul><li>Poučni razgovori = učitelj uporablja sokratično spraševanje </li></ul><ul><ul><ul><li>Why are you saying that? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>What exactly does this mean? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>How does this relate to what we have been talking about? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>What is the nature of ...? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>What do we already know about this? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Can you give me an example? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Are you saying ... or ... ? </li></ul></ul></ul><ul><ul><ul><li>Can you rephrase that, please? </li></ul></ul></ul>
    35. 35. Kognitivno vajeništvo <ul><li>Izhaja iz odnosa vajenec – mojster </li></ul><ul><li>Večja povezava med teorijo in aplikacijo znanja – ekološka veljavnost </li></ul>
    36. 36. Kognitivno vajeništvo <ul><li>Učenje z opazovanjem “ mojstra ” , ki modelira </li></ul><ul><li>Zunanja podpora – vodenje s povratnimi inormacijami (vaši eseji) </li></ul><ul><li>Artikulacija znanja (predstavitve projektov) </li></ul><ul><li>Razmišljanje in primerjava z “ mojstrom ” (diskusija) </li></ul><ul><li>Raziskovanje novih uporab naučenega znanja (reševanje primerov) </li></ul>
    37. 37. Recipročno poučevanje <ul><li>Povzemanje, postavljanje vprašanj, pojasnjevanje, predvidevanje </li></ul><ul><li>Modeliranje – učitelj je model </li></ul><ul><li>Postopen prehod kontrole od učitelja do učencev </li></ul><ul><li>Zahteve usklajene s sposobnostni (- samozavest) </li></ul><ul><li>(Palinscar &Brown, 1984) </li></ul><ul><li>Bistvo: vaša aktvna konstrukcija pomena in socialne interakcije </li></ul>
    38. 38. Razvijanje mišljenja <ul><li>Kultura mišljenja v razredu </li></ul><ul><ul><li>Kreativnost </li></ul></ul><ul><ul><li>Radovednost </li></ul></ul><ul><ul><li>Kritično mišljenje </li></ul></ul>

    ×