Program dela "Povezani v različnosti"

567 views

Published on

Program dela "Povezani v različnosti"

Published in: News & Politics
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
567
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
131
Actions
Shares
0
Downloads
1
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Program dela "Povezani v različnosti"

  1. 1. POVEZANI V RAZLI»NOSTI Program dela kandidata za rektorja Univerze na Primorskem (2011-2015) Darko DarovecPreambula Program, ki ga predstavljam, je nastal na podlagi pogovorov s πtevilnimi sodelavci, ki delujejo vokviru Ëlanic Univerze na Primorskem. Predstavljam ga kot njegov nosilec, a πe zdaleË ne edini avtor. VsrediπËe druæbenega trenutka in razvoja Univerze na Primorskem v obdobju, v katerem bo potekal novimandat njenega rektorja, namreË postavljam sodelovanje kot imperativ za razvojni preboj in uresniËitevambicioznih skupnih nalog. Danes je pomen univerze morda veËji kot kdajkoli. Ko se sooËamo z izzivi sodobnega Ëasa, pomeni bitidel univerze, delovati v dobro skupnosti, ki je danes ne doloËajo veË lokalne ali nacionalne meje, temveËse univerza v enaki meri nahaja tudi znotraj globaliziranega sveta, kar vse zahteva njeno odzivnost naveË nivojih in v πtevilnih kontekstih. Mesto sodobne univerze je v povezanosti razliËnih znanj, da bi takoprepoznavala zahteve sodobnega sveta in Ëloveka. Ob tem mora univerza razvijati inovativne pedagoπkein znanstvene pristope ter z njimi slediti pedagoπki in znanstveni odliËnosti. Univerza na Primorskem (UP)predstavlja s svojimi Ëlanicami nenadomestljivi del slovenskega univerzitetnega in druæbenega polja.Njen cilj mora biti krepitev svoje navzoËnosti v Sloveniji in πirπem okolju z nadaljnjim razvojem ter s svojodejavnostjo tudi v druæbenih in medËloveπkih okvirih bivanja. Univerza na Primorskem je bila v svoji relativno kratki zgodovini srediπËe velikega razvojnega premika:v okviru regionalnega in dræavnega ter Ëezmejnega okolja je æe zarisala neizbrisno sled znanja in delovanjater uËinkovanja v okvirih druæbenega æivljenja. Univerza na Primorskem je tako æe postala mesto, kjer se vprepletu novih idej in inovativnih pristopov razvijajo nova znanja, oblikujejo se kreativni procesi prenosaznanja, razvijajo se nove tehnologije in krepi se njena sposobnost sodelovanja z neposrednim okoljem. Tapoloæaj in svoj ugled mora v prihodnosti πe okrepiti. Pomemben element graditve in krepitve primorske univerze mora biti njena povezanost v skupnostzaposlenih in πtudentov s ciljem πe veËje krepitve pripadnosti univerzi. Univerza na Primorskem si je odsvojega nastanka prizadevala za delovanje v tesno povezanem univerzitetnem okolju in to ji je delomatudi uspevalo. Zavedati pa se moramo, da je pripadnost univerzi najpomembnejπi element na poti doprepoznavnosti univerze kot celote v slovenskem in mednarodnem okolju. Tako na ravni sodelovanjamed Ëlanicami in inπtituti kakor na ravni sodelovanja med posamezniki (zaposlenimi in πtudenti) morabiti ideal skupnosti Ëlanov univerze postavljen najviπje. Univerze, ki svojih ciljev ne morejo dosegati zmoËjo in vplivom, jih lahko doseæejo z notranjo povezanostjo in ambicijo k znanju. Le cilji, ki so zastavljeniz enakopravnim sodelovanjem vseh akterjev (πtudentov in zaposlenih na univerzi), bodo lahko v polnostidoseæeni.Temeljni dejavniki krepitve UP in programski postulati so naslednji:• strukturna povezanost na ravni Ëlanic in univerze,• enakopravna zastopanost vseh disciplin in podroËij,• sodelovanje in vkljuËenost vseh akterjev razvoja,• vpetost in prepletenost s slovenskim in z mednarodnim visokoπolskim okoljem,• izboljπevanje pogojev dela in namestitev,• medsebojna vkljuËenost z uporabniki znanja.
  2. 2. Pomembno podroËje univerzitetnega polja in mesta univerze na njem je tudi vpraπanje njeneavtonomije. Ob avtonomiji univerze pa najprej pomislimo na zaπËito pred politiËnim poseganjem v njenodelo. To zelo pomembno plast njene avtonomije opredeljuje odnos univerze do drugih institucij v dræavi,urejajo pa ga posamezni zakonski akti. Toda kljuËen je pozitivni pojem avtonomije univerze, ki opredeljujenjen notranji odnos, to je, kako univerza razume samo sebe in ureja svoja notranja razmerja. Univerzav prvi vrsti omogoËa Ëisto kreativnost, razvoj novih idej, torej je univerza odprt prostor moænosti zaporajanje novih znanj in nastajanje novih kompetenc. Pogojevanje prenosa znanja v gospodarstvo danesneupraviËeno sugerira razliko med razliËnimi vedami, ki naj bi veljale za bolj ali manj uporabne. Nasprotno,sodobno pojmovanje vzdrænega razvoja druæbe in univerze vpeljuje njegovo celostno razumevanje inugotavlja, da ni veË tovrstnih razlik med naravoslovjem, druæboslovjem, humanistiko in drugimi podroËjivednosti, saj vsa v bistveni meri vplivajo na razvoj ekonomskega, druæbenega in kulturnega okolja nekedræave. Avtonomija univerze mora tako pomeniti odpiranje prostora, kjer je mogoËe neprestano ustvarjanjesvobodnega odnosa med posamezniki znotraj univerze.Program dela v obdobju 2011-2015 UP ima za seboj osem plodnih let. V prvem mandatu rektorice so nastajale osnove pravne, organizacijske,materialne in vsebinske strukture, ki so omogoËale zaËetek delovanja univerze. V drugem mandatu jerektorski tim πiril znanstveno in predvsem pedagoπko dejavnost ter normativno uredil delovanje mreæeËlanic. V tretjem mandatu rektorja mora biti temeljni cilj utrjevanje kakovosti univerzitetnih dejavnosti. Tolahko doseæe le notranje povezana in kritiËna akademska skupnost, ki ob razvoju podroËij, ki jih zastopa,zna izluπËiti in zagovarjati pomen dodane vrednosti univerze kot celote. Univerza ni rektor. Ta lahko le kakovostno usmerja in organizira skupnost organov in teles, uËiteljev inraziskovalcev, πtudentov ter strokovnih delavcev, katerim sta jasna cilj in usmeritev univerze ter ki Ëutijopripadnost svojemu poslanstvu. Program dela tako pomeni uresniËevanje naslednjih nalog:• strukturna povezanost na ravni Ëlanic in univerze v skupnost zaposlenih in πtudentov, ki Ëutijo pripadnost univerzi: • konsolidacija in dvig kakovosti izobraæevalnega in raziskovalnega dela, • ustvarjanje pogojev za boljπo povezanost in sodelovanje zaposlenih in πtudentov s ciljem πe veËje krepitve pripadnosti univerzi, • vzpostavitev optimalnega sodelovanja strokovnih sluæb rektorata in Ëlanic, posodobitev visokoπolske, raziskovalne in administrativne informacijske podpore ter skrb za utrjevanje solidarnosti in sloænosti med Ëlanicami;• enakopravna zastopanost vseh disciplin in podroËij ter sodelovanje in vkljuËenost vseh akterjev razvoja: • skladen in strateπko naËrtno usmerjen razvoj posameznih podroËij in disciplin, • izboljπanje materialnih in prostorskih pogojev dela ter nastanitvenih moænosti za πtudente, • avtonomne in povezane Ëlanice v integrirani univerzi, ki temelji na partnerskem odnosu s πtudenti;• vpetost in prepletenost s slovenskim in mednarodnim visokoπolskim okoljem ter uporabniki znanja: • zavzemanje za stabilnejπe javno financiranje in za enakopraven poloæaj ter razvoj vseh treh slovenskih javnih univerz za doseganje Ëim boljπih podlag za mednarodno odliËnost slovenskega visokoπolskega izobraæevanja in raziskovanja,
  3. 3. • udejanjanje enotnih evropskih strategij na raziskovalnem in izobraæevalnem podroËju, mobilnosti in internacionalizacije, katerih del je postala UP v preteklem obdobju (Kadrovska strategija za raziskovalce in Akcijski naËrt - evropski Kodeks in Listina raziskovalcev), • povezovanje s sorodnimi mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami pri uveljavljanju in izvajanju skupnih πtudijskih programov in raziskovalnih ter razvojnih projektov, • povezovanje ter oblikovanje skupnih razvojno strateπkih projektov z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi, • reflektiranje in sodelovanje pri reπevanju aktualnih druæbenih problemov. UP je po osmih letih obstoja in upoπtevajoË sploπne druæbeno-ekonomske okoliπËine na stopnji, ko morautrditi ter uËvrstiti obstojeËa izobraæevalna in raziskovalna podroËja ter discipline, saj je vanje veliko vloæilater oblikovala kompetentne skupine strokovnjakov. To bo najlaæje dosegla z nenehnim spodbujanjemdviga kakovosti izobraæevalnega in raziskovalnega dela, primerljivega s svetovnimi usmeritvami naposameznih podroËjih. Za doseganje tega cilja bo potrebno vzpostaviti enakovredno zastopanost vsehËlanic in disciplin, ki jih razvijajo, primerne mehanizme motivacije in stimulacije, ter πe zlasti ustrezne materialne in prostorske pogoje dela. Nova podroËja, ki jih bo razvijala ob skrbi za kakovost in konkurenËnost na trgu znanja, bodo nastajalana podlagi tehtnih razvojno poglobljenih strateπkih premislekov, analiz potreb in potencialov, usklajenihna ustreznih univerzitetnih organih. Tehnika in tehnologija sta vsekakor podroËji, ki bi ju UP morala πe razviti. Za obstojeËa podroËja in morebitna nova pa je potrebno v dogovoru s Ëlanicami zagotoviti ustrezneprostorske pogoje in pri tem spodbudno vplivati na razvoj πirπega obmoËja: tu je potrebno dokonËatiobstojeËe investicije, in sicer, najprej dokonËati prvi stolpiË v Kampusu Livade v Izoli (UP ZRS in UP FAMNIT:biodiverziteta, sredozemsko kmetijstvo, kineziologija - UP FENIKS - v ustanavljanju) ter priËeti z naËrti zagradnjo drugega stolpiËa (za UP FGO in tehniËne programe, vkljuËno s programi trajnostnega razvoja)ter πtudentskega doma. V koprskem Kampusu Sonce bi moral imeti prednost prav tako πtudentski domz nujno infrastrukturo za πtudente: univerzitetno knjiænico, ki bi bila v isti stavbi kot mestna Osrednjaknjiænica SreËka Vilharja. S tem bi bili reπeni pogoji tudi za tukajπnji lokalni skupnosti izjemno pomembnoustanovo, obenem pa bi bili bogati knjiæni fondi zdruæeni za skupne potrebe. Tako bi reπili enega najboljpereËih problemov πtudentov - dostopnost πtudijskega gradiva. V starem mestnem jedru Kopra je potrebno nadaljevati z naËrti obnove kulturnozgodovinskihspomenikov za potrebe univerze, kot je bilo zaËrtano v tekoËem obdobju (Kreljeva - Borilnica); predvsem bikazalo usmeriti moËi v pridobitev prostorov Upravne enote na Brolu (morda za FAMNIT in PINT), ko se bota preselila na obrobje mesta. UP PEF je izkazala velik interes za prostore nekdanje Srednje tehniËne πole na Belvederju, ki bi z ustreznimivlaganji lahko nudili nadvse primerne izobraæevalne prostore. UP FM bi se kratkoroËno lahko razπiril naobstojeËi lokaciji, dokler ne bi trajno reπil svojega prostorskega problema v sklopu Kampusa Sonce. Brezdvoma je v Kampusu Sonce dovolj prostora tudi za reπevanje prostorske stiske UP PEF, v kolikor ne bi bilaizvedljiva reπitev z nekdanjo Srednjo tehniËno πolo. V delu prostorov, kjer danes deluje UP PEF, bi bilo zeloprimerno urediti dom podiplomcev in zmogljivosti za gostujoËe uËitelje. Ne kaæe pozabiti na Servitskisamostan, ki ga je MVZT pripravljeno odstopiti UP. Æe po sedanjih naËrtih bi se v njem lahko oblikovaloustrezne pogoje za mednarodne in reprezentativne dejavnosti UP, doktorsko πolo ter strokovne sluæberektorata, ki trenutno delujejo v najetih prostorih (in morebiti tudi rektorat). Podobno kot za Borilnico inKampus Livade bomo tudi za ta projekt pridobili evropska sredstva. Z æe zagotovljenimi ustreznimi prostoriin opremo ter drugimi smelimi naËrti UP V©ZI (oz. FVZ) v Izoli ter UP FT© v Portoroæu bo UP πe bolj trdnoumeπËena v celoten prostor slovenske Istre ter tako prispevala k πe bolj skladnemu razvoju te deæele in nasbogatila tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu. PodroËje vzpostavljanja in usklajevanja medosebnih odnosov, med posamezniki in (interesnimi)skupinami, zaposlenimi in πtudenti ter javnostjo, je na univerzi πe posebej pomembno: te odnose jepotrebno graditi v strpnem medosebnem dialogu, argumentirano, z dobrπno mero potrpeæljivosti pa tudiodgovornosti.
  4. 4. Poleg vodenja univerze je zelo pomembno njeno upravljanje. Zato je poleg rektorja izjemno pomembnatudi vloga glavnega tajnika in celotne uprave univerze, ki mora najti sinergijo in konstruktivno sodelovanjene le znotraj strokovnih sluæb rektorata, temveË tudi s Ëlanicami, zlasti s tajniki in svetovalci direktorjevËlanic, z rektorjem, dekani in direktorji ter s πtudenti. Le tako vzpostavljeni sinergija in kompetentne sluæbelahko zagotavljajo uËinkovito administrativno vodenje univerze, ki lahko v veliki meri pripomore h krepitvi kakovosti dela in pripadnosti univerzi. Pomembno vlogo pri krepitvi pripadnosti doloËeni skupnosti vsekakor igra tudi ekonomski poloæaj, vnaπem primeru zmoænost in vzdrænost kvalitetnega izvajanja izobraæevalnih in raziskovalnih programovter projektov. Za doseganje teh ciljev pa je najprej potrebno doseËi stabilnejπe javno financiranje in ustrezne statusne spremembe, ki bi akademskim delavcem zagotovile evropsko in svetovno primerljivpoloæaj in izhodiπËa za kakovostno delo. Poslanke in poslanci DZ RS so sicer 24. maja 2011 sprejeli resolucijoo Nacionalnem programu visokega πolstva 2011-2020 ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije2011-2020, poimenovani s skupnim imenom Drzna Slovenija, ki uvaja izhodiπËa za stabilnejπe financiranje,vendar je zlasti za raziskovalno podroËje le-to πe vedno precej nedoreËeno, zato si bo UP morala prizadevatiza specifiËno obravnavo, izhajajoË iz dejstva, da je mlada ustanova, ki ima le minimalno t. i. dediπËino vraziskovalnih programih, kar je pravzaprav zgodovinsko pogojeno in o Ëemer smo pristojne v zadnjih dvehletih æe temeljito obveπËali. Prav tako bo kazalo razmisliti o ustreznejπem povezovanju in medsebojneminformiranju vseh raziskovalnih skupin na UP, tako na raziskovalnih kot visokoπolskih Ëlanicah, kar biomogoËilo πe uspeπnejπe skupno nastopanje in oblikovanje projektnih zamisli ter bi v bodoËe lahko vodilotudi v drugaËno organiziranost znanstveno-raziskovalnega dela na UP. Na izobraæevalnem podroËju je Uredba za leto 2011 æe postavila nekatera bistvena izhodiπËa, kiuvajajo stabilnejπe financiranje; vendar je neusklajena z visokoπolsko zakonodajo, na kar je opozorilotudi Ustavno sodiπËe. Zakon o financiranju visokega πolstva, ki ga je napovedal æe ZViS v letu 1994, morabiti ena od prioritet rektorske konference, v kateri je bilo delovanje rektorja UP vselej zelo pomembno.Prav od zmoænosti dogovora in oblikovanja ustrezne metodologije ter sodelovanja pri pripravi ustreznezakonodaje na tem podroËju je precej odvisna nadaljnja uspeπna pot ne le naπe univerze, temveË celotnenacionalne univerzitetne mreæe. Zato bi morala biti vzpostavljena metodologija, po kateri naj se financira dejanske opraviËene stroπke izvajanja πtudijskih programov. Ne nazadnje so tudi z vidika nadziranjaporabe javnofinanËnih sredstev in presojanje zakonitosti, uËinkovitosti, gospodarnosti in uspeπnostiporabe teh sredstev na tak naËin razdeljena sredstva pravilna in zakonita. Avtonomija namreË univerze neodvezuje od spoπtovanja zakonov, ravno obratno, zato pa je univerza zakonsko upraviËena do ustreznegastabilnega financiranja! Financiranje visokoπolske dejavnosti je sedaj tudi ena od anomalij, ki jih je prinesla uvedba t. i.bolonjskega sistema, ki ga bo potrebno ob tvornem sodelovanju z drugimi rektorji kritiËno pretresti gledena pozitivne in negativne uËinke. UËitelji in raziskovalci UP smo namreË æe vrsto let pomembni tvorci insodelavci pri oblikovanju nacionalnih ter mednarodnih usmeritev in strategij ter zakonskih okvirov napodroËju raziskovalne in razvojne kot tudi izobraæevalne dejavnosti. Pri oblikovanju nove regulative - ZRRDkot tudi ZViS oz. Zakona o Univerzi - in Financiranju visokega πolstva morajo predstavniki UP na Ëelu zrektorjem in njegovo ekipo igrati vidno vlogo in zavarovati specifiËne interese UP. Trdno sem prepriËan, da je prav obdobje tretjega rektorovanja izjemno pomembno za ustrezno utrditevpoloæaja UP v nacionalnem in mednarodnem okviru ter da bo to moËno izvesti le s skupnim zavzemanjemza dvig kakovosti, kar je tudi poglavitno zagotovilo za uspeπen dolgoroËni razvoj tako posameznikov(zaposlenih in πtudentov) kot ustanove v celoti. Veliko energije bo tako potrebno vloæiti v razvoj matiËnega kadra pa tudi v veËjo dejansko mednarodno vpetost in povezovanje s sorodnimi ustanovami doma in posvetu, z gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in dræavnimi organi, tudi zato, da se bomo znali pravoËasnoin pravilno odzivati na sodobne druæbene izzive ter sodelovati pri reπevanju le-teh. Kot najmlajπa innajmanjπa slovenska javna univerza imamo priloænost, da oblikujemo sodobnejπe in bolj fleksibilnepristope pri oblikovanju nacionalnih razvojnih prioritet in politik, zlasti na visokoπolskem in raziskovalnempodroËju. K temu nas usmerja tudi 2. Ëlen Statuta UP, ki pravi, da “Univerza na Primorskem uresniËuje svojeposlanstvo z izobraæevalnim, znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in umetniπkim delom in tako sprejema
  5. 5. odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalniprogram visokega πolstva, nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateπki dokumenti RepublikeSlovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokoπolskega in raziskovalnega prostora, s posebnimpoudarkom na sredozemski regiji.” Da bi sledili temu poslanstvu, bo potrebno naËrtno delovati pri oblikovanju znanstvene odliËnostistrokovnjakov na posameznih podroËjih, ki bodo sposobni v svoj krog pritegniti najbolj uveljavljenesodelavce iz sveta in skupaj z njimi oblikovati uspeπne mednarodne (zlasti doktorske) πtudijske programein raziskovalne projekte ter tako ustvariti eminentne centre znanja v svetovnem okviru. S tega vidika bosmiselno veË vlagati v kakovost podiplomskega πtudija, tako 2. kot 3. stopnje, saj je prav ta πtudij lahkov bodoËe tudi pomembna razvojna priloænost za UP, Ëe bodo za to seveda zagotovljeni ustrezni kadri inpogoji dela, kajti pomembno geografsko danost za poglobljen πtudij bi kazalo tudi v tem pogledu izkoristiti.Zato bo potrebno oblikovati ustrezne mehanizme, ki bodo na ravni univerze motivirali in stimuliralimlade obetavne uËitelje in raziskovalce za prijavo naËrtno strateπko usmerjenih mednarodnih projektov,njihovo izobraæevanje na kvalitetnih tujih ustanovah, sodelovanje na mednarodnih konferencah ipd. UPmora postati uspeπen zgled decentralizacije slovenskega visokoπolskega in raziskovalnega prostora, sajje temeljni pogoj za uspeπen razvoj katere koli skupnosti tudi teritorialno strateπko razËlenjen obstojrazliËnih srediπË znanja (Koper, Ljubljana, Maribor), ki so se sposobna prepletati in povezovati s ciljemoplemenitenja razvojnih doseækov. Æe od ustanovitve UP pa so bili ob uËiteljih in raziskovalcih tudi πtudentje promotorji njenega razvoja.©tudent na UP ni le πtevilka v dokumentaciji, od vsega zaËetka gradimo partnerstvo v vseh oblikah dela:od πporta do kreativnega ustvarjanja, od raziskovalnih delavnic do uspeπnih tekmovanj, kjer se izkazujeodliËnost πtudija. Akademski pevski zbor je npr. s svojimi doseæki na mednarodni ravni med najboljπimiambasadorji naπe univerze. Kot rektor se bom zavzemal za aktivno vkljuËenost in sodelovanje πtudentov v vse segmente odloËanja, naËrtovanja in izvajanja dela na univerzi. Naπa osnovna odgovornost je izvajanje kakovostnegaizobraæevalnega dela s kompetentnimi profesorji, dobrimi pogoji πtudija, ki zajemajo dostopnostπtudijskega gradiva, sodobnih laboratorijev in raËunalniπke infrastrukture, primerne pogoje za πtudij inbivanje, pa tudi prostoËasne aktivnosti na UP. To so osnovni pogoji za dobro univerzo in v to bo treba vnovem rektorskem mandatu usmeriti vse aktivnosti. Le Povezani v razliËnosti bomo dosegli nujne sinergijske uËinke za kakovosten preboj v mednarodniuniverzitetni in znanstveni prostor, saj nam povezovanje in medsebojno priznavanje ter uveljavljanjerazliËnih πtudijskih programov in znanstvenih disciplin zagotavlja moænost prepletanja razliËnih vsebin, kiz vztrajnostjo in nesebiËnostjo vsaka na svojem podroËju ali v povezavi z drugimi vsebinami tvorijo novaznanja in zamisli pri skupnih podvigih za dosego visokih ciljev. Obenem razliËnost konstituira avtonomijoin zato nujno demokratiËni dialog, ki naj bo vodilo tej univerzi. Za odprto izmenjavo staliπË v preteklihmesecih se zahvaljujem vsem sodelujoËim. Morda na prvi pogled visoki cilji so po mojem trdnem prepriËanju pravo zagotovilo za uspeπen nadaljnjirazvoj UP, ki ga bomo lahko dosegli le s konstruktivnim sodelovanjem in skupnimi prizadevanji vsehakterjev na Univerzi na Primorskem ter v πirπem okolju. Prof. Dr. Darko DarovecKoper, 1. septembra 2011

×