SlideShare a Scribd company logo
1 of 22
Download to read offline
Litijska čebelarska pravda – prva
uspešna ekološka pravda pri nas
Igor Zemljič, Centralna pravosodna knjižnica
Brdo pri Kranju, 14. december 2023
Nauk:
Zgodba litijskih čebelarjev je lep primer, kjer je morala družba
izbirati - med kratkoročno gospodarsko koristjo in varstvom okolja.
Pogled iz stoletne časovne distance nam pokaže, da dolgoročni
blagodejni učinki pretehtajo nad morebitno kratkoročno gospodarsko
škodo, le družba mora biti dovolj modra in daljnovidna, da to prepozna.
01
Začetek težav
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 5
Zgodba ni nekaj novega
1946
Ivan Žunko prvi opiše primer v Slovenskem čebelarju leta 1949.
2011
Izide knjiga Franca Grošlja.
2021
 Film TV Slovenija Tatjane Markošek in Petra Mikša: Čebelarska
pravda (iz tv serije Neznana poglavja slovenske zgodovine).
 Muzejska postavitev v Muzeju Litija.
2023
V Arhivu Republike Slovenije in v fondu Višjega deželnega sodišča
v Ljubljani najdemo razsodbe Višjega sodišča in stola Sedmorice v
Zagrebu s čimer šele dobimo natančen vpogled v pravdni
postopek.
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 6
Velik pomor čebel v Litiji leta 1920
Dolgo vroče poletje
Sredi poletja (17. do 24. julija) je litijska talilnica svinca in srebra
Blei-und Silberhutte, Littai Geselschaft m.b.H
topila rudo iz rudnika Crveni breg v Srbiji.
Ruda je vsebovala precej več žvepla (36%) in arzenika
kot domača ruda zato so začele nenadoma umirati čebele
pod bližnjimi drevesi, utihnili pa so tudi številni litijski panji.
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 7
Velik pomor čebel 1920
Cvetoča lipova drevesa
V neposredni bližini tovarne je bilo veliko lipovih dreves,
ki so bile takrat v največjem cvetju. Obletovale so jih
čebele od blizu in daleč, ki so se zastrupljale,
strup v cvetnem prahu pa je pobil tudi zalego v panjih.
V neposredni bližini Litije so bili vsi panji izpraznjeni.
Sprejeta je bila ocena: pomor čebel v 4 km pasu je povzročil 250.000 K škode
(2.500 Kg medu).
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 8
Zgodovina zastrupitev
To ni bil prvi pomor čebel
Topilnica Litija je bila ustanovljena leta 1881 ob rudniku Sitarjevec,
ki je bil eden od najstarejših rudnikov na Kranjskem.
Ko so leta 1886 izkopali in stalili še okoli 4.000 kg srebra,
je talilnica doživela preporod.
Prvi večji pomor čebel je bil zabeležen že leta 1885.
Topilnica je kmalu po pričetku obratovanja začela graditi
visoke dimnike, ki pa niso rešili težav, ampak so onesnaženje razpršili
le še na širše območje.
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 9
Čebelarji se organizirajo
Ustanovitev čebelarskega društva
21. 12. 1921 se je zbiralo 38 čebelarjev, ki so
ustanovili Čebelarsko društvo Litija.
Izvolili so tudi vodstvo:
- sodnika Alojza Žigona za predsednika,
- Leopolda Rusa za tajnika,
- Mihaela Bernika kot blagajnika.
Začetek pravnih postopkov
Civilna odškodninska tožba
Ljubljanski odvetnik Dr. Jura Adlešič
vloži jeseni 1921 zasebno tožbo na
Deželo sodišče v Ljubljani.
Odvetnik je svetoval čebelarjem, da
topilnico tožita le dva zasebnika :
Mihael Bernik, krojač iz Brega pri
Litiji, toži za odškodnino
56.700K,
Franc Vidic, kmet, toži za odškodnino
24.000K.
02
18. februarja 1922:
Obravnava civilne tožbe na
Deželnem sodišču v Ljubljani
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 11
Sojenje na prvi stopnji (Cg I 105/21)
14. februarja 1922:
Kmetijsko kemijsko preizkuševališče izda strokovno mnenje, da so med taljenjem rude plini (žveplena kislina)
uhajali iz topilnice v nezadostni razredčenosti.
18. februarja 1922:
Izdana sodba ugodi tožbenemu zahtevku Mihe Bernika iz naslova odškodnine za 56.700 K. , ker „zadeva
toženo stranko odgovornost za tožitelju nastalo škodo vsled nedostajanja dolžne pazljivosti.“
18. februarja 1922:
■ Istega dne je izdana še ena sodba.
Deželnega sodišča v Ljubljani št. spisa (Cg I 108/22-8), ki ugodi tožbenemu zahtevku Franca Vidica iz naslova
odškodnine v višini 24.500 K.
■ Topilnica se pritoži na višjo instanco.
03
12. septembra 1922:
Pritožba talilnice na
Višje deželno sodišče v
Ljubljani
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 13
Sojenje na drugi stopnji (Bc I 71/22) in (Bc I 72/22)
12. septembra 1922:
Ob 9. uri se začne prizivna razprava na Višjem deželnem sodišču v Ljubljani na pobudo tožene stranke v zadevi Miha Bernik
proti Blei-und Silberhutte, Littai Geselschaft m.b.H za odškodnino 56.700 K.
Toženca zastopa mlad Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani,
talilnico pa izkušena ljubljanska odvetnika Fran Novak in Alojzij Kobal.
Opis razprave
Razpravo vodi dvorni svetnik Rudolf Persche (v senatu so še Janko Dougan, Rudolf Sterle, Dr. Edvard Pajnič in Franc
Pernuš.
Vsi sklepi in sodba razprave so bili soglasni, zato je bila že isti dan izdana sodba Višjega deželnega (kot prizivnega) sodišča
(opr. št. Bc I 71/22-4) v katerem objavijo, da se „Prizivna stopnja pridruži pravnemu mnenju prve stopnje“.
Istega dne je izdana še podobna sodba:
Izdana sodba ugodi tožbenemu zahtevku Franca Vidica iz naslova odškodnine, ker „zadeva toženo stranko odgovornost za
tožitelju nastalo škodo vsled nedostajanja dolžne pazljivosti.“ in odškodnina v višini 24.500 K. (opr. št. Bc I 72/22)
■ Topilnica se pritoži na najvišjo instanco.
04
21. november 1922
Revizija sodbe na Oddeleku B
Stola sedmorice v Zagrebu
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 15
Sojenje na tretji stopnji (Rv 449/22-1) (Rv 443/22-15)
Razprava v Zagrebu 21. novembra 1922
Po sojenju sta bili izdani dve sodbi Stola sedmorice Odd. B (pod predsedstvom Frana Emila Smecchia in v
navzvočnosti sodnikov dr. Nika Depola, Maksa Černeta, Frana Miličinskega in Josip Žmavca, ki obe zavrneta
revizijo in zahtevek topilnice ter ponovno prisodita odškodnino Mihi Brejcu in Francu Vidicu (Rv 449/22-1)
(Rv 443/22-15) in še po 1272 K odmerjenih stroškov za oba tožnika.
Časopis na sodnikovi mizi
Na mizi sodnikov naj bi se znašel izvod nemškega časnina Binenvater, ki bi naj obravnaval podobno
odškodnino v Avstriji. Časopis naj bi se med dokazi znašel s pomočjo Humka in Bukovca, novinarjev revije
Slovenski čebelar.
Talilnici očitajo kršenje:
 člena 364 a ODZ,
 člena 170 Obč. rud. zakona,
 da je v pritožbi dodajala nove dokaze, ki so neupoštevane novote po členu 482 c. pr. r.
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 16
Talilnica se brani
Talillnica Višjemu deželnemu sodišču in prejšnji stopnji očita:
 procesne napake (Višje sodišče, ni zaslišalo vseh prič (direktorja Joberta Groll ), ki bi izpovedale, da se
sporna ruda ni talila le v očitanem obdobju;
 manjko kemijskih analiz;
 v Litiji okolje onesnažujeta še predilnica in velika količina vlakov;
 Višje deželno sodišče je odločalo o nečem kar ni preiskovalo (presežena kritična koncentracija strupov) ter
da je Topilnica že od leta 1885, zastrupitve pa so šele leta 1920;
 topilnica pravi da gre za kolizijo dveh lastninskih pravic in če so se tožiteljeve čebele pasle na tujih
zemljiščih, zato mu ne pripada odškodnina, ker ni dokaza, da so bila zastrupljena njegova lastna zemljišča;
 tožitelj je sam pa je sokriv, da ni umaknil čebelji panjev iz območja nevarnosti, za katero je vedel.
„Obratovanje veliki industrijskih naprav je redno združeno z nadlego za osebe in stvari v okolici. Življenje
sredi človeške družbe in ž njim združeni oziri na splošni dobrobit in napredek pač zahtevajo, da posamezni
član človeške družbe take nadlege trpi, če ne presegajo običajne mere. Čim gredo preko te mere, ustreza
duhu socialne pravičnosti, a je hkrati najtrdnejša podlaga za nemoteno udejstvitev naprav, ki služijo širšim
interesom, a so hkrati združene z nevarnostjo škode za okolico, da nudi zakon pomoč zoper to škodo...“
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 17
Stol sedmorice v Zagrebu ugotavlja
 Topilnica na prejšnjih stopnjah ni skrbno in odkrito sodelovala pri razjasnitvi stvarnega položaja in se je
zgolj prerekala s tožnikom, zato je sama odgovorna za posledice svojega postopka in to ni napaka nižjih
sodišč.
 Zavrača se zahteva po dodatnih kemijskih analizah , ker je topilnica zahtevala le, kdo naj naredi dodatne
analize, ne pa česa. Ker nove analize ne bi nujno prinesle novih podatkov, medtem, ko je tožitelj natančne
kemijske analize priložil že na prvem sojenju se zahteva zavrne.
 Zavrača se teza topilnice, da bi za zastrupitev lahko bili krivi drugi onesnaževalci, ker za to ni ponudila
konkretnih analiz ali dokazov.
 Stol sedmorice daje Višjemu sodišču pravico, da odloča in sklepa, da je bila v Litiji presežena kritična
koncentracija strupov, čeprav se je o tem razpravljalo zgolj na prvi stopnji.
 Topilnica je po 170. členu zakona o rudarstvu dolžna vzdrževati topilnico v stanju, da „sleherna nevarnost za
osebe in imovino čimbolj izključena“. Za spremembo kakovosti vpliv na okolje pa je odgovorna tudi po
členih 30 - 32 zakona o obrteh. Krivda topilnice pa izhaja tudi iz 1294 člena ODZ (krivda) in člena 364a ODZ
(omejitev lastninskih pravic in sledeča) odškodnina.
 „ Da ni tožitelj prenesel panjev izven grozeče nevarnosti, bi se mu dalo všteti v krivdo le, ako bi ob uporabi
navadne marljivosti in pazljivosti bil uverjen o potrebnosti in koristi takega ukrepa in bi mu tak ukrep bil
mogoč, pa bi ga vendarle opustil iz nemarnosti. Vse to pa ni ugotovljeno.“
„Vseskozi neutemeljeni reviziji tedaj ni bilo ustreči. „
05
1923 – 1926
Posledice Čebelarske pravde
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 19
Posledice Čebelarske pravde
Javni pritiski:
 Leta 1924 topilnica preneha delovati, službo izgubi okoli 50 delavcev.
 28. dec. 1924 - sodni svetnik Alojzij Žigon zaradi pritiskov odloži
predsedovanje čebelarskemu društvu Litija, zatem pa zapusti tudi sodišče
v Litiji.
 Leta 1925: 26 čebelarjev v litijski okolici vloži odškodninsko tožbo proti
topilnici v Litiji.
 Odvetnik Ivan Mazek (zastopnik Topilnice) je v posebni vlogi zahteval naj
se delegira katero drugo sodišče, ali vsaj sodnik, ker pod vodstvom
litijskega sodnika Josipa Trojeta to sodišče ni nepristransko.
 Za te trditve je bil odvetnik Dr. Mazek obsojen na 2.000 din globe zaradi
žaljenja sodnikov.
 Litijski čebelarji so pravdo v prvi instanci izgubili.
 Na drugi in tretji stopnji so pravdo dobili (arhivsko še nepotrjeno).
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 20
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 21
Zakaj je Čebelarska pravda primer dobrih praks?
 Ker kaže na učinkovitost in hitro delo sodišča! Vse tri stopnje od februarja
do novembra 1922.
 Ker se kaže takratne pritiske medijev in javnosti na delo sodišč.
 Ker so sodbe zelo dobro argumentirane in naknadno celo objavljene v
strokovnem tisku.
Čeprav je pridevnik „ekološka pravda“ termin iz XXI. stoletja in bolj priča o
naših pogledih na preteklost kot o ekološki zavesti v začetku XX. stoletja, je
vendarle takratna sodna odločitev bistveno zaznamovala Litijo in njeno
okolico ter pustila dolgotrajne učinke in posledice (okolje brez svinca), ki so
nam danes tako samoumevne, da se jih pogosto sploh ne zavedamo.
Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 22
… in še zanimivost
Predsednik litijskega Okrajnega sodišča
 Leta 1922 je bil predsednik Litijskega Okrajnega sodišča
Alojz Žigon.
 Le-ta je leta 1945 postal prvi predsednik Vrhovnega
sodišča Socialistične Republike Slovenije.

More Related Content

More from Igor Zemljič

Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...Igor Zemljič
 
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižniciUporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižniciIgor Zemljič
 
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?Igor Zemljič
 
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižniciVloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižniciIgor Zemljič
 
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"Igor Zemljič
 
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...Igor Zemljič
 
dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...
 dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic... dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...
dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...Igor Zemljič
 
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vire
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-virePaketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vire
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vireIgor Zemljič
 
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...Igor Zemljič
 
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular SotošekSmernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular SotošekIgor Zemljič
 
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana IntiharPraktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana IntiharIgor Zemljič
 
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...Igor Zemljič
 
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji Igor Zemljič
 
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja SlovenijeKratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja SlovenijeIgor Zemljič
 
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovinoPoti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovinoIgor Zemljič
 
Založništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojnoZaložništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojnoIgor Zemljič
 
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...Igor Zemljič
 
Digitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZDigitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZIgor Zemljič
 
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS Igor Zemljič
 
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...Igor Zemljič
 

More from Igor Zemljič (20)

Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
Vojka Vuk Dirnbek: Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Dr...
 
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižniciUporaba službene kreditne kartice v knjižnici
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici
 
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
Racionalizacija javnih naročil tujih revij?
 
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižniciVloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici
 
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
Podobe z dunajske razstave "Goldene Zeiten"
 
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
Knjiga: »Historia Della Vltima Gverra Nel Friuli« : kot zanimiv pričevalec zg...
 
dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...
 dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic... dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...
dr. Alenka Kavčič Čolić, Narodna in univerzitetna knjižnica: Revija Knjižnic...
 
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vire
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-virePaketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vire
Paketni vpisi bibliografskih zapisov v COBIB in vodenje povezav za e-vire
 
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
Organizacija dostopa do specializiranih podatkovnih zbirk, Martina Petan, Cen...
 
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular SotošekSmernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
Smernice licenciranja konzorcija COSEC, Karmen Štular Sotošek
 
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana IntiharPraktični vidiki nabave e-virov,  Tatjana Intihar
Praktični vidiki nabave e-virov, Tatjana Intihar
 
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks ci...
 
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji
 
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja SlovenijeKratek pregled osamosvajanja Slovenije
Kratek pregled osamosvajanja Slovenije
 
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovinoPoti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
Poti in stranpoti prenove knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
 
Založništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojnoZaložništvo med drugo svetovno vojno
Založništvo med drugo svetovno vojno
 
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...
»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje ...
 
Digitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZDigitalizacija na INZ
Digitalizacija na INZ
 
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS
 
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
»Dokler sreča ti cveti, boš prjatlov dosti štel, ko pa sreča te pusti - se bo...
 

Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas?

  • 1. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas Igor Zemljič, Centralna pravosodna knjižnica Brdo pri Kranju, 14. december 2023
  • 2. Nauk: Zgodba litijskih čebelarjev je lep primer, kjer je morala družba izbirati - med kratkoročno gospodarsko koristjo in varstvom okolja. Pogled iz stoletne časovne distance nam pokaže, da dolgoročni blagodejni učinki pretehtajo nad morebitno kratkoročno gospodarsko škodo, le družba mora biti dovolj modra in daljnovidna, da to prepozna.
  • 3.
  • 5. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 5 Zgodba ni nekaj novega 1946 Ivan Žunko prvi opiše primer v Slovenskem čebelarju leta 1949. 2011 Izide knjiga Franca Grošlja. 2021  Film TV Slovenija Tatjane Markošek in Petra Mikša: Čebelarska pravda (iz tv serije Neznana poglavja slovenske zgodovine).  Muzejska postavitev v Muzeju Litija. 2023 V Arhivu Republike Slovenije in v fondu Višjega deželnega sodišča v Ljubljani najdemo razsodbe Višjega sodišča in stola Sedmorice v Zagrebu s čimer šele dobimo natančen vpogled v pravdni postopek.
  • 6. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 6 Velik pomor čebel v Litiji leta 1920 Dolgo vroče poletje Sredi poletja (17. do 24. julija) je litijska talilnica svinca in srebra Blei-und Silberhutte, Littai Geselschaft m.b.H topila rudo iz rudnika Crveni breg v Srbiji. Ruda je vsebovala precej več žvepla (36%) in arzenika kot domača ruda zato so začele nenadoma umirati čebele pod bližnjimi drevesi, utihnili pa so tudi številni litijski panji.
  • 7. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 7 Velik pomor čebel 1920 Cvetoča lipova drevesa V neposredni bližini tovarne je bilo veliko lipovih dreves, ki so bile takrat v največjem cvetju. Obletovale so jih čebele od blizu in daleč, ki so se zastrupljale, strup v cvetnem prahu pa je pobil tudi zalego v panjih. V neposredni bližini Litije so bili vsi panji izpraznjeni. Sprejeta je bila ocena: pomor čebel v 4 km pasu je povzročil 250.000 K škode (2.500 Kg medu).
  • 8. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 8 Zgodovina zastrupitev To ni bil prvi pomor čebel Topilnica Litija je bila ustanovljena leta 1881 ob rudniku Sitarjevec, ki je bil eden od najstarejših rudnikov na Kranjskem. Ko so leta 1886 izkopali in stalili še okoli 4.000 kg srebra, je talilnica doživela preporod. Prvi večji pomor čebel je bil zabeležen že leta 1885. Topilnica je kmalu po pričetku obratovanja začela graditi visoke dimnike, ki pa niso rešili težav, ampak so onesnaženje razpršili le še na širše območje.
  • 9. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 9 Čebelarji se organizirajo Ustanovitev čebelarskega društva 21. 12. 1921 se je zbiralo 38 čebelarjev, ki so ustanovili Čebelarsko društvo Litija. Izvolili so tudi vodstvo: - sodnika Alojza Žigona za predsednika, - Leopolda Rusa za tajnika, - Mihaela Bernika kot blagajnika. Začetek pravnih postopkov Civilna odškodninska tožba Ljubljanski odvetnik Dr. Jura Adlešič vloži jeseni 1921 zasebno tožbo na Deželo sodišče v Ljubljani. Odvetnik je svetoval čebelarjem, da topilnico tožita le dva zasebnika : Mihael Bernik, krojač iz Brega pri Litiji, toži za odškodnino 56.700K, Franc Vidic, kmet, toži za odškodnino 24.000K.
  • 10. 02 18. februarja 1922: Obravnava civilne tožbe na Deželnem sodišču v Ljubljani
  • 11. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 11 Sojenje na prvi stopnji (Cg I 105/21) 14. februarja 1922: Kmetijsko kemijsko preizkuševališče izda strokovno mnenje, da so med taljenjem rude plini (žveplena kislina) uhajali iz topilnice v nezadostni razredčenosti. 18. februarja 1922: Izdana sodba ugodi tožbenemu zahtevku Mihe Bernika iz naslova odškodnine za 56.700 K. , ker „zadeva toženo stranko odgovornost za tožitelju nastalo škodo vsled nedostajanja dolžne pazljivosti.“ 18. februarja 1922: ■ Istega dne je izdana še ena sodba. Deželnega sodišča v Ljubljani št. spisa (Cg I 108/22-8), ki ugodi tožbenemu zahtevku Franca Vidica iz naslova odškodnine v višini 24.500 K. ■ Topilnica se pritoži na višjo instanco.
  • 12. 03 12. septembra 1922: Pritožba talilnice na Višje deželno sodišče v Ljubljani
  • 13. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 13 Sojenje na drugi stopnji (Bc I 71/22) in (Bc I 72/22) 12. septembra 1922: Ob 9. uri se začne prizivna razprava na Višjem deželnem sodišču v Ljubljani na pobudo tožene stranke v zadevi Miha Bernik proti Blei-und Silberhutte, Littai Geselschaft m.b.H za odškodnino 56.700 K. Toženca zastopa mlad Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, talilnico pa izkušena ljubljanska odvetnika Fran Novak in Alojzij Kobal. Opis razprave Razpravo vodi dvorni svetnik Rudolf Persche (v senatu so še Janko Dougan, Rudolf Sterle, Dr. Edvard Pajnič in Franc Pernuš. Vsi sklepi in sodba razprave so bili soglasni, zato je bila že isti dan izdana sodba Višjega deželnega (kot prizivnega) sodišča (opr. št. Bc I 71/22-4) v katerem objavijo, da se „Prizivna stopnja pridruži pravnemu mnenju prve stopnje“. Istega dne je izdana še podobna sodba: Izdana sodba ugodi tožbenemu zahtevku Franca Vidica iz naslova odškodnine, ker „zadeva toženo stranko odgovornost za tožitelju nastalo škodo vsled nedostajanja dolžne pazljivosti.“ in odškodnina v višini 24.500 K. (opr. št. Bc I 72/22) ■ Topilnica se pritoži na najvišjo instanco.
  • 14. 04 21. november 1922 Revizija sodbe na Oddeleku B Stola sedmorice v Zagrebu
  • 15. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 15 Sojenje na tretji stopnji (Rv 449/22-1) (Rv 443/22-15) Razprava v Zagrebu 21. novembra 1922 Po sojenju sta bili izdani dve sodbi Stola sedmorice Odd. B (pod predsedstvom Frana Emila Smecchia in v navzvočnosti sodnikov dr. Nika Depola, Maksa Černeta, Frana Miličinskega in Josip Žmavca, ki obe zavrneta revizijo in zahtevek topilnice ter ponovno prisodita odškodnino Mihi Brejcu in Francu Vidicu (Rv 449/22-1) (Rv 443/22-15) in še po 1272 K odmerjenih stroškov za oba tožnika. Časopis na sodnikovi mizi Na mizi sodnikov naj bi se znašel izvod nemškega časnina Binenvater, ki bi naj obravnaval podobno odškodnino v Avstriji. Časopis naj bi se med dokazi znašel s pomočjo Humka in Bukovca, novinarjev revije Slovenski čebelar. Talilnici očitajo kršenje:  člena 364 a ODZ,  člena 170 Obč. rud. zakona,  da je v pritožbi dodajala nove dokaze, ki so neupoštevane novote po členu 482 c. pr. r.
  • 16. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 16 Talilnica se brani Talillnica Višjemu deželnemu sodišču in prejšnji stopnji očita:  procesne napake (Višje sodišče, ni zaslišalo vseh prič (direktorja Joberta Groll ), ki bi izpovedale, da se sporna ruda ni talila le v očitanem obdobju;  manjko kemijskih analiz;  v Litiji okolje onesnažujeta še predilnica in velika količina vlakov;  Višje deželno sodišče je odločalo o nečem kar ni preiskovalo (presežena kritična koncentracija strupov) ter da je Topilnica že od leta 1885, zastrupitve pa so šele leta 1920;  topilnica pravi da gre za kolizijo dveh lastninskih pravic in če so se tožiteljeve čebele pasle na tujih zemljiščih, zato mu ne pripada odškodnina, ker ni dokaza, da so bila zastrupljena njegova lastna zemljišča;  tožitelj je sam pa je sokriv, da ni umaknil čebelji panjev iz območja nevarnosti, za katero je vedel. „Obratovanje veliki industrijskih naprav je redno združeno z nadlego za osebe in stvari v okolici. Življenje sredi človeške družbe in ž njim združeni oziri na splošni dobrobit in napredek pač zahtevajo, da posamezni član človeške družbe take nadlege trpi, če ne presegajo običajne mere. Čim gredo preko te mere, ustreza duhu socialne pravičnosti, a je hkrati najtrdnejša podlaga za nemoteno udejstvitev naprav, ki služijo širšim interesom, a so hkrati združene z nevarnostjo škode za okolico, da nudi zakon pomoč zoper to škodo...“
  • 17. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 17 Stol sedmorice v Zagrebu ugotavlja  Topilnica na prejšnjih stopnjah ni skrbno in odkrito sodelovala pri razjasnitvi stvarnega položaja in se je zgolj prerekala s tožnikom, zato je sama odgovorna za posledice svojega postopka in to ni napaka nižjih sodišč.  Zavrača se zahteva po dodatnih kemijskih analizah , ker je topilnica zahtevala le, kdo naj naredi dodatne analize, ne pa česa. Ker nove analize ne bi nujno prinesle novih podatkov, medtem, ko je tožitelj natančne kemijske analize priložil že na prvem sojenju se zahteva zavrne.  Zavrača se teza topilnice, da bi za zastrupitev lahko bili krivi drugi onesnaževalci, ker za to ni ponudila konkretnih analiz ali dokazov.  Stol sedmorice daje Višjemu sodišču pravico, da odloča in sklepa, da je bila v Litiji presežena kritična koncentracija strupov, čeprav se je o tem razpravljalo zgolj na prvi stopnji.  Topilnica je po 170. členu zakona o rudarstvu dolžna vzdrževati topilnico v stanju, da „sleherna nevarnost za osebe in imovino čimbolj izključena“. Za spremembo kakovosti vpliv na okolje pa je odgovorna tudi po členih 30 - 32 zakona o obrteh. Krivda topilnice pa izhaja tudi iz 1294 člena ODZ (krivda) in člena 364a ODZ (omejitev lastninskih pravic in sledeča) odškodnina.  „ Da ni tožitelj prenesel panjev izven grozeče nevarnosti, bi se mu dalo všteti v krivdo le, ako bi ob uporabi navadne marljivosti in pazljivosti bil uverjen o potrebnosti in koristi takega ukrepa in bi mu tak ukrep bil mogoč, pa bi ga vendarle opustil iz nemarnosti. Vse to pa ni ugotovljeno.“ „Vseskozi neutemeljeni reviziji tedaj ni bilo ustreči. „
  • 18. 05 1923 – 1926 Posledice Čebelarske pravde
  • 19. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 19 Posledice Čebelarske pravde Javni pritiski:  Leta 1924 topilnica preneha delovati, službo izgubi okoli 50 delavcev.  28. dec. 1924 - sodni svetnik Alojzij Žigon zaradi pritiskov odloži predsedovanje čebelarskemu društvu Litija, zatem pa zapusti tudi sodišče v Litiji.  Leta 1925: 26 čebelarjev v litijski okolici vloži odškodninsko tožbo proti topilnici v Litiji.  Odvetnik Ivan Mazek (zastopnik Topilnice) je v posebni vlogi zahteval naj se delegira katero drugo sodišče, ali vsaj sodnik, ker pod vodstvom litijskega sodnika Josipa Trojeta to sodišče ni nepristransko.  Za te trditve je bil odvetnik Dr. Mazek obsojen na 2.000 din globe zaradi žaljenja sodnikov.  Litijski čebelarji so pravdo v prvi instanci izgubili.  Na drugi in tretji stopnji so pravdo dobili (arhivsko še nepotrjeno).
  • 20. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 20
  • 21. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 21 Zakaj je Čebelarska pravda primer dobrih praks?  Ker kaže na učinkovitost in hitro delo sodišča! Vse tri stopnje od februarja do novembra 1922.  Ker se kaže takratne pritiske medijev in javnosti na delo sodišč.  Ker so sodbe zelo dobro argumentirane in naknadno celo objavljene v strokovnem tisku. Čeprav je pridevnik „ekološka pravda“ termin iz XXI. stoletja in bolj priča o naših pogledih na preteklost kot o ekološki zavesti v začetku XX. stoletja, je vendarle takratna sodna odločitev bistveno zaznamovala Litijo in njeno okolico ter pustila dolgotrajne učinke in posledice (okolje brez svinca), ki so nam danes tako samoumevne, da se jih pogosto sploh ne zavedamo.
  • 22. Litijska čebelarska pravda – prva uspešna ekološka pravda pri nas 22 … in še zanimivost Predsednik litijskega Okrajnega sodišča  Leta 1922 je bil predsednik Litijskega Okrajnega sodišča Alojz Žigon.  Le-ta je leta 1945 postal prvi predsednik Vrhovnega sodišča Socialistične Republike Slovenije.