Successfully reported this slideshow.
Your SlideShare is downloading. ×

Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS

Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Upcoming SlideShare
Poljska vodnik_eTwinning
Poljska vodnik_eTwinning
Loading in …3
×

Check these out next

1 of 26 Ad

Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS

Download to read offline

Igor Zemljič orisuje narodnostne razmere v Lenartu in osrednjih Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS.

Igor Zemljič orisuje narodnostne razmere v Lenartu in osrednjih Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS.

Advertisement
Advertisement

More Related Content

More from Igor Zemljič (20)

Advertisement

Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS

  1. 1. Narodnostne razmere v Slovenskih goricah pred nastankom Kraljevine SHS 13. sociološka delavnica SPOMIN NA PRETEKLOST ČASOVNOST NEČASOVNEGA Kamnik 29, marec 2007
  2. 2. Slovenske gorice  Večidel nacionalno precej homogene  stanovsko razvejane – kmetje – kajžarji, (žalarji, kočarji) – viničarji (vajncerli) – hlapci, dekle – obrtniki in trgovci le v trgih
  3. 3. Občevalni jezik v slovenjegoriških občinah leta1910 0 200 400 600 800 1000 1200 Selnica ob M uri PlačCeršak PesniškidvorG rišova Jarenina Sp.Jakob.DolPernica Šentilj Jurijob Pesn. Vukovskidol Zgornja K ungota Zg.Jakobskidol Korena Krem berg Senarska Sp.Voličina Sv.Trojica Sv.A ntonBenedikt Sv.Jurijv Slg.Lenart Trije K ralji Zg.R očica Zg.Voličina Zg.PorčičLjutom er Jeruzalem O rm ož Velika N edelja nemški j. slovenski j.
  4. 4. Razmerje med slovenskim in nemškim občevalnim jezikom v nekaterih krajih Ceršak Jarenina Lenart Ormož
  5. 5. Druga polovica XIX. stoletja  Slovenci in Nemci žive sprva “dokaj složno”  razcvet slovenskega narodnega gibanja  Taffejeva vlada  pojav nemških “obrambnih organizacij  razvoj “mladeniškega gibanja
  6. 6. Ustanovitve bralnih društev ob severni meji  1887 Videm ob Ščavnici  1890 Jarenina, Voličina  1891 Vitomarci, Kapela  1893 Šentilj  1894 Cekvenjak, Negova, Gor. Radgona  1896 Korena  1897 Velka  1899 Sv. Ana, Benedikt sklene se veriga bralnih društev od Šentilja do Ljutomera.  1902 Jurovski dol  1903 Malečnik  1904 Trnovska vas  1906 Jakobski dol, Apače  1907 Vurberk, Sv. Martin  1908 Sv Trojica, Lenart
  7. 7. Deutscher Schulverein  Ustanovljen 1880 na Dunaju;  Abwehrkampf na narodnostnih mejah, sprva dokaj liberalno društvo, ki se v 90-h radikaizira  Ustanavlja šole  Sep. 1880 20.000 članov.  Leta 1904 : 70.000 članov.  Leta 1911: 190.000 članov  1910 : 1.108.919 K dohodkov  Do leta 1914 zgradi 17 šol, v 26 krajih podpira gradnjo nemških šol  Vzdrževal 13 šol, 6 vrtcev, 100 šol prejema finančno podporo.  V 24 krajih je naselil nemške sirote, da je zagotovila dovolj šolarjev
  8. 8. Šole, ki jh je Deutscher Schulverein izgradil ali podpiral v Slov. goricah
  9. 9. Südmark  Nemško obrambno društvo ustanovljeno v Gradcu 24. novembra 1889  Nudi gospodarsko pomoč Nemcem na narodnostno mešanih ozemljih Štajerske, Koroške, Kranjske idr.  Kupuje zemljišča, kmetije in naseljuje nemške družine  Finančno podpira kmete, obrtnike in njihovo sodelovanje
  10. 10. Südmark II.  1906 Südmarka kupi v Šentilju 200 oralov zemlje in naseli tri nemške družine (26 oseb)  Do leta 1914 naseli svoje ljudi še v Stari gori pri Šentilju, Cirknici,v Dobrenju, Svečini, Slatinski dol, Plač, Zg Kungota, Kaniža, Ranca, Pesniški dvor, Jurij ob Pesnici, Pesniški vrh, Krnica, Ceršak, Košaki, Kamnica  Na 5127 oralih naseljenih 64 družin (368 oseb)
  11. 11. Štajercijanstvo  Nasprotuje spreminjanju deželnih meja  Korenine že v drugi pol XIX. stoletja, a v Slovenskih goricah najbolj razširjeno v začetku XX. stoletja  Leta 1900 na pobudo ptujskega župana Josefa Orniga začno izdajati slovensko pisani tednik Štajerc  Do leta 1907 “Štajerc Partei” zmaga na 15. občinskih volitvah  Januarja 1907 se organizira kot napredna zveza in postane pomemben politični dejavnik
  12. 12. Družba Sv. Cirila in Metoda  Ustanovljena leta 1885 kot odgovor na Deutscher Schulverein  Do 1907 slogaška organizacija “z liberalnim navdihom”, nato odkrito liberalna organizacija s primesjo narodnega radikalizma  Organizira Slovenske šole in vrtce. Na štajerskem je ustanovila šolo na Muti in 5 vrtcev (Celje, Maribor, Gabrje, Ormož, Središče)
  13. 13. Lenart v Slovenskih goricah okoli leta 1910  102 hiši, 9 trgovin, 3 pekarne, 2 mesariji, 2 čevljarja, 2 mizarja, 2 kleparja, 1 krojač, brivec, lončar, medičar, svečar, sedlar, zidar, ključavničar, kolar in urar  8 gostiln (1 slovenska)  Sedež občine, župnije in sodnega okraja, davkarija, pošta, pet-razredna ljudska šola, žandarmarijska postaja  2 odvetnika, 2 zdravnika, notar, živinozdravnik
  14. 14. Pogled na trg Lenart skozi nacionalna očala:  Županstvo – nemško  Župnišče - vedno slovensko  Od aprila 1888 okrajni zastop v Slovenskih rokah  Šola do 1906 nemška potem slovenska. Schulverein leta 1909 ustanovi svojo šolo  Pošta – nemška
  15. 15. Pogled na kraj skozi nacionalna očala II.  Davkarija – večji del Nemška  Okrajno sodišče: nemško, od 1889 se začne pri sodnih postopkih uporabljati tudi slovenščina  Advokati Slovenci po letu 1903  Notar - oportunist
  16. 16. Društva  SLOVENSKA:  -čitalnica  Podružnica Ciril- Metodove družbe  Sokolsko društvo (od 1908)  NEMŠKA:  Deutscher Männergesangverein  Podružnica Südmarke  Požarna bramba
  17. 17. Banke  Nemško posojilno društvo (Vorschussverein)  Okrajna posojilnica  Glavna hranilnica in posojilnica Slovenskih goric  Ptujska Sparkassa
  18. 18. Majhne osebe – veliki prepiri  advokat Milan Gorišek  notar Franjo Štupica (lib. - kler. - Nemci)  zdravnik Franc Tiplič (liberalec – klerikalec)  Sodni uradnik Ožbalt Ilaunig
  19. 19. Nemškutarstvo  Karl Radey - sin slovenskega notarja in deželnega poslanca Franca Radeja se je štel za Nemca  Ambros Petrowitsch – sin narodno zavednega začetnika slovenskega uradovanja na sodišču Ivana Petroviča
  20. 20. Alojz Kraigher: “Kontrolor Škrobar”  Pisatelj opazuje renegatstvo davčnega kontrolorja Arnošta Škrobarja, ki je prišel s Kranjskega v obmejno nemškutarsko gnezdo k Sveti Trojici v Slovenskih goricah.  Arnošt je brez trdne narodne zavesti, jeguljast, prilagodljiv uradniček, ki si je štel za posebno junaštvo, če je v uradnem aktu kdaj narisal slovensko strešico.  S trgovin,lokalov in ustanov se bleščijo nemški napisi, uslužbenci govorijo nemško, po nemško se pači tudi trška gostilničarka. Nemškutarji popravljajo svoja imena po nemškem pravopisu, govorijo in pojejo pa v popačeni nemščini.
  21. 21. Rudolf Hans Bartsch: “Das deutsche Leid” “…piše o Slovencih kot o barbarskem ljudstvu brez kulture, ki ogroža nemškega duha. Zanj je Štajerska avtohtono nemška dežela, ki so jo preplavili Slovani itd.”
  22. 22. Deutscher Schulverein pri Lenartu  leta 1909 zgrajena šola  v šolo se ob nemških vpišejo tudi slovenski otroci, zlasti viničarski  iz Dunajske sirotišnice so v Lenart poslali 20-30 sirot  spori in pretepi med otroci  spori zaradi petja pri “cesarski” maši
  23. 23. Čas vojne (1914-1918)  Aretacije in preganjanje narodno zavednih Slovencev (ovadbe)  Mobilizacija na vzhodno fronto  Ogromno žrtev (50/1000) prebivalcev
  24. 24. Čas miru – Maistrov prevzem oblasti  Razsajanje španske gripe, ogromno mrtvih  Pomoč Maistru, pri oskrbi s hrano in z denarjem lenarške hranilnice  3. novembra ustanovljen Narodni svet  13. nov. Gorišek prevzame vodenje narodnega sveta  17. novembra ključe izroči župan Sollag  19. novembra pošto zapusti nemški poštar  20. novembra izobesijo na lenarški cerkvi slovensko trobojnico  2. decembra konec pouka v “nemški šoli”  5. decembra – nemški napisi na trgovinah prepovedani  14. decembra proslava “ujedinenja”
  25. 25.  Mnogo prebivalstva “apatičnega”  Zabavljanje čez novo državo, kadar je česa primanjkovalo.  “Mišljenje in srce šlo je še vedno za staro Avstrijo. Sreča je bila, da tu ni prišlo do plebiscita – Slovenske gorice bi bile izgubljene kakor divni Korotan”
  26. 26. Čez 23 let pa…

×