Successfully reported this slideshow.
Your SlideShare is downloading. ×

Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji

Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Loading in …3
×

Check these out next

1 of 28 Ad
Advertisement

More Related Content

Advertisement

Digitalizacija zgodovinskih virov v Sloveniji

  1. 1. Igor Zemljič Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
  2. 2. zagotoviti enoten in trajen dostop do e-vsebin s področja kulture in znanosti, zagotoviti javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin s področja kulture preko svetovnega spleta, spodbuditi ustvarjanje e-vsebin v javnih zavodih s področja kulture, zlasti v tistih, ki do sedaj niso imeli tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti vstopa v digitalno okolje, vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja med obstoječimi in bodočimi portali, ki zagotavljajo dostopnost do e-vsebin s področja kulture in znanosti, pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obliko zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s področja kulture,
  3. 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - Dlib Inštitut za novejšo zgodovino - Sistory Arhiv republike Slovenije Splošna knjižnica Celje - Portal Kamra
  4. 4. 517.637 časopisov in člankov 5401 knjiga 864 visokošolskih del 44.829 znanstvenih časopisov in člankov
  5. 5. fotografije (9845), notno gradivo (2030) plakati (6134), rokopisi (171) zemljevidi (558), 3d predmeti (15) razglednice in vedute (733)
  6. 6. filmi (35) virtualne razstave (9) multimedijske predstavitve (2) zvočni posnetki (100)
  7. 7. . 1996 – 2003: Začetno obdobje digitalizacije v Narodni in univerzitetni knjižnici (projekti Digitalizacija zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev, Digitalizacija Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov, Elektronsko čiščenje vinilnih plošč, Retrospektivna konverzija – Katalog za obdobje 1774-1947 in tako dalje).t za novejšo zgodovino
  8. 8.   2003: Opredelitev koncepta Digitalne knjižnice  na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in  informacijske znanosti in določitev najpomembnejših  dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj  evropskih znanstvenih knjižnic. Opredelitev strateških ciljev: v Strateškem načrtu NUK (2004- 2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja  učinkovite digitalne knjižnice. 2003 - 2005: Vzpostavitev portala dLib.si, ki je  javnosti dostopen od novembra 2005. Digitalizacija,  zagotavljanje metapodatkov, postavitev digitalnih  zbirk.
  9. 9.  2006 - 2008: Digitalizacija starejšega gradiva, vključitev gradiva drugih knjižnic.  Oblikovanje digitalne zbirke slovenske znanstvene periodike v sodelovanje z zunanjimi  partnerji – izdajatelji.   Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij ter  razvoj programa za arhiviranje. Razvoj delovnih postopkov selekcije in zajem spletnih  publikacij. Vzpostavili smo sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij  in založnikom ponudili portal SVAROG.   Aktivno sodelovanje pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice - The European Library in Europeane ter sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske  univerze. Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja  gradiv in razvoja digitalne knjižnice. Izdelava mini iskalnika.  V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital Library of Slovenia – dLib.si«; financirajo ga Norveški finančni mehanizmi (formalni začetek 1. septembra 2007).      Oktobra 2008 začela obiskanost portala strmo naraščati in je dosegla vrh v novembru  (218% povečanje glede na januar 2008).
  10. 10. 2009 - 2010: Temeljita prenova portala dLib.si.  V okviru projekta dLibPlus smo zagotovili nove  funkcionalnosti, prilagojene potrebam partnerskih  organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter  izboljšali možnosti iskanja gradiva s tematskim  pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem.  Obogatili smo zbirko glasbenih posnetkov in se spopadli z  razreševanjem avtorskopravnih zapletov pri digitalizaciji  gradiva in omogočanju prostega dostopa.   Razvijajo nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture z enotno točko dostopa. Javnosti je na voljo  informacijski portal za trajno ohranjanje digitalnih virov.
  11. 11. besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige,  poročila ARRS, visokošolska dela slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno  gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute,  zemljevidi multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni  programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)
  12. 12. 1. Večina digitalnega gradiva v spletni knjižnici je  uporabniku dosegljiva v formatih PDF in JPG nizke  ločljivosti (70 do 120 dpi), omogočeno je iskanje po  celotnem besedilu in pregledovanje pripadajočih  metapodatkov.
  13. 13. ZAKAJ SO METAPODATKI TEMELJ DIGITALNE KNJIŽNICE? Metapodatki zagotavljajo upravljanje digitalnih vsebin, omogočajo iskanje in izboljšujejo natančnost iskalnih poizvedb. Metapodatki so prihodnost. Portal dLib.si temelji na metapodatkovni iniciativi Dublin Core (www.dublincore.org), ki je mednarodni standard za opis spletnih vsebin. Vsi izrazi, zapisani v metapodatkih v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralna oblika za ženske in za moške.
  14. 14.  Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega nahajališča, je uporaba servisa DOI (Digital Object Identifier). Drugo rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa imenujemo URN (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice Slovenije je za realizacijo poskrbela Narodna in univerzitetna knjižnica. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme, ter mu doda URN ključ.
  15. 15.  Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. KAMRA jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta.  Vsebine portala KAMRA so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu. .
  16. 16. Knjižnice Muzeji Pokrajinski arhivi Zavod za varstvo kulturne dediščine
  17. 17. Več projektov: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS)
  18. 18. Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe
  19. 19. Arhivski portal Evrope je eden glavnih mejnikov, ki so jih dosegli sodelujoči v APEx projektu, ki ga v okviru ICT-PSP programa podpira Evropska komisija. Projektni konzorcij trenutno sestavlja 28 nacionalnih arhivov in uprav nacionalnih arhivov, vsi pa so z delom svojega gradiva že vključeni postavitvi, ki je dostopna na spletu, prav tako pa tudi z dodatnimi informacijami o sami inštituciji. domača stran projekta na: apex-project.eu http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45153.pdf
  20. 20.   HVALA!

Editor's Notes

  • sekundarnega pomena je določanje načina, kako se bodo aktivnosti izvajale

×