Successfully reported this slideshow.
Your SlideShare is downloading. ×

»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje na strokovni konferenci Mladinske knjige v Konzorciju, 13. novembra 2014

Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Ad
Loading in …3
×

Check these out next

1 of 52 Ad

»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje na strokovni konferenci Mladinske knjige v Konzorciju, 13. novembra 2014

Download to read offline

»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje na strokovni konferenci Mladinske knjige v Konzorciju, 13. novembra 2014

»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje na strokovni konferenci Mladinske knjige v Konzorciju, 13. novembra 2014

Advertisement
Advertisement

More Related Content

Advertisement

»Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« : predavanje na strokovni konferenci Mladinske knjige v Konzorciju, 13. novembra 2014

  1. 1. »Moj pogled na prihodnost specialnih knjižnic v digitalni dobi« Igor Zemljič Inštitut za novejšo zgodovino
  2. 2. Prihodnost se zdi obetajoča, skrbi pa nas sedanjost...  “The best way to predict your future is to create it” (Abraham Lincoln)
  3. 3. Knjižnice leta 2000
  4. 4. Učenje leta 2000
  5. 5. Velika nihanja v številu specialnih knjižnic 0 50 100 150 200 250 300 Leto 1955 Leto 1960 Leto 1971 Leto 1974 Leto 1983 Leto 1989 Leto 1995 Leto 2000 Leto 2005 Leto 2010 Leto 2012
  6. 6. Največje specialne knjižnice leta 2012
  7. 7. Razmere leta 1974 (241)  241 specialnih knjižnic (223 s katalogom)  20 za široko javnost 221 za ožji krog  zaposlujejo 138 knjižničarjev  Skupna zaloga: 1.431.000 knjig  Letni prirast: 45.367 naslovov  Skupna izposoja: 119.877 izvodov knjig
  8. 8. Razmere leta 1983 (223)  223 specialnih knjižnic (84 s čitalnico) 38 javnih  zaposlujejo 182 knjižničarjev (130 bibliotekarjev)  Izposodijo 537.828 knjižničnih enot gradiva  212.489 knjig  310.911 serijske publikacij  755 rokopisov  13.673 neknjižnega gradiva
  9. 9. Vrste izposojenega gradiva leta 1983 knjige serijske publ. rokopisi neknjižno
  10. 10. Razmere leta 1989 (274)  274 knjižnic (223 s katalogom) 38 javnih  120 s čitalnico  zaposlujejo 213 knjižničarjev  1 knjižnica nad 250.000 knjig  15 % nad 10.000 knjig  18 % med 5.000 in 10.000 knjig  13% med 3.000 in 5.000 knjig  15 odstotkov med 2.000 in 3.000 knjig  21% med 1.000in 2.000 knjig
  11. 11. Razmere leta 2000  138 specialnih knjižnic (84 s čitalnico) 38 javnih  zaposlujejo 268 knjižničarjev (155 bibliotekarjev)  V zalogi 2.788.000 knjig  Letni prirast 84.000 knjig
  12. 12. Obisk in izposoja v specialnih knjižnicah med letoma 2000 in 2012 0 100,000 200,000 300,000 400,000 500,000 600,000 700,000 800,000 900,000 Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012
  13. 13. Primerjava med letoma 2000 in 2012 (113) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 I K V Z ZD D Brez odziva
  14. 14. Znanost (knjižnica onkološkega inštituta)
  15. 15. Kultura (knjižnica Slovenskega šolskega muzeja)
  16. 16. Javna uprava (knjižnica Državnega zbora)
  17. 17. Gospodarstvo: (Knjižnica Telekoma Slovenije)
  18. 18. Zdravstvo: (Knjižnica Ginekološke klinike)
  19. 19. Čeprav so si na videz specialne knjižnice zelo podobne, dejansko obstajajo velike razlike med njimi: RAZLIČNA DELOVNA PODROČJA:  Znanost  Kultura  Javna uprava  Gospodarstvo  zdravstvo
  20. 20. Velike razlike med specialnimi knjižnicami  Različni financerji  Različne stroke  Različne informacijske potrebe uporabnikov  Različne vloge in pomen znova inštitucij
  21. 21. Država ima za financiranje specialnih knjižnic zelo splošna merila
  22. 22. VPRAŠANJE NI:  „KAKŠNA BO PRIHODNOST KNJIŽNIC?“
  23. 23. TEMVEČ:  „KAKŠNA NAJ BO PRIHODNOST KNJIŽNIC?“ ali še bolje:  KAKŠNA NAJ BO PRIHODNOST KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČARJEV?
  24. 24. Vprašati se moramo:  A so lahko knjižničarji brez knjižnice?  Kaj pa knjižnice brez knjižničarjev ?  Naša naloga je pomagati uporabnikom!
  25. 25. R. David Lankes: „Misija“ knjižničarstva  Izboljševanje družbe z omogočanjem distribucije znanja v naši družbi
  26. 26. Na kak način to doseči?  kako distribuirati/omogočati dialog znanje  za doseganje cilja moramo spremeniti podobo knjižnic, da ne bodo cenjene le po fondih ampak predvsem po kredibilnosti in intelektu bibliotekarjev.
  27. 27. Za prihodnost knjižnic so nujni:  BIBLIOTEKARJI in njihova pripravljenost in usposobljenost za nove metode iskanja in rabe znanja;  Vse pogostejše so namreč zahteve po NATANČNEJŠIH PODATKIH in razvijajo se metode za določanje vloge knjižničnega dela  Vse večji del informacij je v digitalni obliki in KNJIŽNICE LAHKO IGRAJO pomembno nalogo pri njihovem nastajanju, urejanju in »osmišljenju«.  IZOBRAŽEVANJE in učenje uporabnikov (bo)sta osnovni knjižnični nalogi  KNJIŽNICA kot prostor bo še naprej pomembna, a ne nujna,  HRANJENJE gradiva bo centralizirano  KNJIŽNIČNI PROSTOR bo pomemben raziskovalcem le če bodo v njem dobil kakovosten prostor za učenje in delo in možnost za pogovore, srečevanja ali druženja.  POLITIKE AVTORSKIH PRAVIC in PROSTEGA DOSTOPA bodo pomembno vplivale na prihodnost knjižnic
  28. 28. Knjižničarji se že dolgo zavedamo pomembnosti trenutka  že leta 2010 smo govorili o prostem dostopu do znanja  In še leta 2012 smo še težko našli sogovornike, ki bi nam pomagali sestaviti vizijo prihodnosti (založniki so se prepirali o bralnikih in obljubljali eno e- knjigo v naslednjem letu, IZUM ni natančno vedel, če je izposoja E knjig njihova naloga, bralci pa so le izjemoma posedovali kak IPAD)…
  29. 29. Sodobni uporabniki imajo tri zahteve:  hiter dostop do gradiva  enostavno uporabo  občasno pomoč knjižničarja  Knjižnica ni stavba, ampak  - Predvsem zbirka dostopnega gradiva  - in knjižnične storitve
  30. 30. Kakšna naj bo torej prihodnost ?
  31. 31. V prihodnosti bodo knjižnice verjetno šle po dveh poteh:  Iz fizične v virtualno knjižnico, kjer ne bodo pomembni številčni kazalci fizičnega obiska in števila nabavljenih knjig  Knjižnica ostane prostor knjig, a knjižnica ne sme biti skladišče knjig ampak stičišče uporabnikov (znanstvenikov, strokovnjakov, odločevalcev)  Ray Oldenburg imenuje knjižnico tretji prostor: „neither work nor home, a universally accessible space where users are free to congregate and fraternize without feeling like loiterers.“
  32. 32.  “I see libraries of the future, those that survive, as acting like high-tech services companies, mini Googles focused on a particular demographic and physical footprint. Like Google providing, as best it can, a massive variety of services, I see the research library doing the same.  This Google Model would require more than the cool Google offices and transparent walls. Instead, it needs small, agile teams focused on doing really good work and recognizing the value created by supporting a broad constituency.“ Elijah Meeks
  33. 33. Čitalnica v Welch Medical library
  34. 34. Muzeji knjig?  A niso to prazne knjižnice že danes ?
  35. 35. Osnovna delovna področja specialnih knjižnic  omogočanje dostopa do (znanstvenih) informacij  zagotavljanje informacij o obstoječih (tudi brez dostopa)  integracija različnih katalogov za lažje brskanje po informacijah – t.i. discovery tools  kakovostna medknjižnična izposoja  Izobraževanje
  36. 36. Diseminacija znanstvenih informacij:  diseminacija znanstvenih informacij ki jih knjižnica hrani, naroča in obdeluje  diseminacija znanstvenih informacij o odprtem pristopu  razširjanje ostalih informacij, novic, zanimivosti  blogi, socialna omrežja;  mailing liste;  ciljno pošiljanje informacij posameznim skupinam uporabnikov;  organizacija raznih dogodkov, predavanj, delavnic  ...
  37. 37. Izobraževanje  ključno področje za umeščanje knjižnice znotraj ustanove  prenesti relevantna znanja in veščine, ki jih posjedujemo, a so potencijalno koristne uporabnikom  organizacija predavanj/delavnic gostujočih predavateljev  Ustvarjanje, izbor in razširjanje izobraževalnih gradiv za samoučenje  “It is a shared goal among colleagues nationwide to promote good information learning skills,”  “how to identify quality information, to instill new academics with how to think about information, about its quality, to teach the 'tricks of the trade,' so to speak, in assessing accuracy.”
  38. 38. Knjižnica kot prostor  čeprav se fizični prostor knjižnice precej spreminja, ne smemo pozabiti pomena prostora knjižnice v dojemanju njenih uporabnikov  potencial fizičnega prostora knjižnice:  Osrednje zbirno mesto v inštituciji  Kraj srečanj, druženj in zamenjevanja informacij, idej…  Prostor za študij in skupinsko delo ali razprave  prostor za organizacijo dogodkov (izobraževanj, predavanj…)  prostor primeren za promocijo inštitucije (organiziranje stalnih ali začasnih razstav, reprezentativen prostor za snemanja, intervjuje itd.)
  39. 39. Je pa tudi res:
  40. 40. Zaključek  raziskovanje potreb uporabnikov  upoštevanje njihovih potreb in predvidevanje novih  osmišljanje storitev  sodelovanje z ostalimi knjižnicami in sorodnimi inštitucijami  ustvarjanje informacijskih potreb!  aktivnost namesto pasivnosti  na znanju temelječa samozavest  management in marketing
  41. 41. Hvala za Vašo pozornost! e-naslov: Igor.Zemljic@inz.si

×