Umetnostna zgodovina - umetnost v prazgodovini

1. Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod. GlobartGo Akademija znanja, semester 2014/2015
Prazgodovina

2. Prazgodovina - splošno
• Precej manj ljudi – zaradi lažjega lova se povezujejo v skupine.
• Več družin tvori rod, več rodov pleme. Plemena se združujejo v plemenske
zveze, ki so bile predhodnice prvih držav.
• Življenje v jamah - dejavnosti sta lov in nabiralništvo.
• Bivališča na planem – okrogle ali kvadratne polzemljanke, sredi njih je bilo
ognjišče (raba ognja).
• Delitev med spoloma - moški (lov), ženske (nabiralništvo, ogenj, otroci)
Pomembnejšo vlogo v družbi so imele ženske – matriarhat.
• Okrog 12.000 pr. n. št. pride do začetkov preprostega kmetijstva (razvoj
poljedelstva s požigalništvom ) in živinoreje (udomačena žival kot zanesljiv
vir hrane).
• Zmanjša se odvisnost od lova, poveča se število prebivalstva, obrne se
struktura družbe – prevlada patriarhat.

3. Zgodnja umetnost
• Prve sledove zgodnje stopnje človekovega ustvarjanja postavljamo v
čas ok. 30.000 pr. n. št.
• Tri glavne smeri:
 naturalistične upodobitve (izvirajo iz magičnih potreb - oponašanje in
posnemanje v naravi videnih oblik)
 simboli in piktogrami (znamenja za obredja)
 okraševanje (prekrivanje ploskev z vzorci)

4. Razširjenost umetnosti starejše kamene dobe v Evropi (paleolitik)
• Rdeče točke = jamska oz.
skalna umetnost
• Zelene točke = drobna
plastika
• Svetlomodra linija = meje
najpomembnejših
poledenitev
• Temnomodra linija =
obalna črta

5. Kiparstvo
• Razkriva tesno povezanost ljudi z naravo in nadnaravnimi silami
• Pododbe idolov, verjetno kot daritve božanstev za plodnost, dober
ulov, vrnitev sonca, podobe prednikov, zvezd, lune, sonca …
• Obla ali reliefna plastika
 antropomorfne in zoomorfne podobe
 VENERE – ženske podobe, kipci z oblinami – ikone plodnosti

7. Človeška figura z levjo glavo
Hohlenstein-Stadel, Nemčija,
ok. 30.000-28.000 pr. n. št.,
mamutova kost, višina ok. 30 cm,
Ulmer Museum, Ulm

9. Willendorfska Venera,
ok. 20.000 pr. n. št. ,
apnenec z rdečim okrom, 11,5 cm,
Naturhistorisches Museum, Dunaj

11. Venera iz Laussela, Dordogne, Francija, ok.
25.000-20.000 pr. n. št.,
apnenčasti relief, poslikan z rdečim okrom,
višina 47 cm, Musée d‘Aquitaine, Bordeaux

13. Reliefi bizonov, jama Le Tuc d’Audoubert, Ariége, Francija, ok.
15.000-10.000 pr. n. št., glina, dolžina ok. 60 cm

14. Slikarstvo
• JAMSKA – SKALNA UMETNOST
• del J in JZ Francije in SV Španije (franko-kantabrijsko območje)
• Najpogostejše teme: velike divje živali kot so bizon, konj, jelenjad, mamuti,
nosorogi,… odtisi človeških rok, abstraktne forme, upodobitve človeka
• Lastnosti:
 živali odlikuje velika mera realizma, kar je značilno za lovska ljudstva, ki so dobro
poznala način gibanja živali v naravnem okolju in njihovo anatomijo
 Samo obrisi, notranjost oblik je lahko tudi pobarvana v črni ali rdeče-rjavi barvi
 Pigmenti: rdeči in rumeni oker, hematit, manganov oksid, oglje
 Včasih je obris živali vrezan v skalo
 Novejše risbe čez starejše
 Prostor ni definiran – ne vemo ali živali ležijo, so mrtve…
 Pogosto v oddaljenih, težko dostopnih delih jam

16. Altamira, shema jame
Vir: E. Pfeiffer, The Creative Explosion

17. Jamske poslikave, Altamira, Santander,
Španija, ok. 12.000-11.000 pr. n. št.

19. Lascaux
(Dordogne, Francija)
• Velika dvorana bizonov
• Poslikana galerija
• Stranski prehod
• Soba z grafizmi
• Jašek mrtvega moža
• Glavna galerija
• Kabinet mačk

20. Lascaux, Dordogne, Francija, ok. 15.000-13.000 pr. n. št.

22. Arhitektura
• Spomeniki monumentalne arhitekture – pojav vsaj od neolitika dalje
• Stavbe - svetišča za kultne dogodke
• MEGALITI – stavbni sklopi iz orjaških kamnov, ki so postavljeni drug vrh drugega
 MENHIR – ogromen prostostoječi kamen
 DOLMEN – sestavljen iz dveh, treh ali več pokončnih kamnov, ki prodpirajo večjo
ploščato kamnito preklado
 KROMLEH – skupina menhirjev, postavljenih v krog, polkrog ali v vrste

23. menhir dolmen
kromleh

25. Megalitske strukture, Carnac, Francija, ok. 4.250-3.750 pr. n. št.

27. Stonehenge, Wiltshire, Anglija, ok. 2.550 - 1.600 pr. n. št.

30. Newgrange, Donore, Co. Meath,
Irska, ok. 3200 pr. n. št.

31. Dobe kovin v Evropi
Bakrena doba v Evropi
• Kultura zvončastih posod (ok. 2800-1900 pr. Kr.)
Bronasta doba v Srednji Evropi
• Zgodnja bronasta doba ali Unetiška kultura (1800-1600 pr. Kr.)
• Srednja bronasta doba ali Kultura tumulov (1600-1200 pr. Kr.)
• Pozna bronasta doba ali Kultura žarnih grobišč (1200-750 pr. Kr.)
Železna doba v Srednji Evropi
• Halštatska doba (750-450 pr. Kr.)
• Latenska doba (450 pr. Kr. - do rimske zasedbe)

32. Poselitveni prostor keltskih ljudstev:
jedro halštatskega ozemlja, 6. stoletje pr. n.št.
maksimalno keltsko ozemlje, 275 pr. n. št.
luzitansko ozemlje na Iberskem polotoku, na katerem prisotnost Keltov ni zanesljivo dokazana
šest keltskih narodov, ki so imeli v zgodnjem modernem obdobju večinsko keltsko govoreče prebivalstvo
področja, kjer se še danes govorijo keltski jeziki

33. Kotel iz Gundestrupa, 200 pr. n. št - 300 n. št.,
National Museum of Denmark, Copenhagen
Sčit iz Battersea, 350-50 pr. n. št.,
British Museum, London

34. Situla z Vač – Vaška Situla, bron,
5. stoletje pr. n. š., Narodni muzej, Ljubljana