Umetnostna zgodovina - Mezopotamija; umetnost Sumercev, Babiloncev, Asircev, Perzijcev

1. Visoke kulture Bližnjega vzhoda
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015

2. Presežek (hrane)
Razvoj drugih dejavnosti
napredek
Administracija + denarna ekonomija
pisava
Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij:
• Namakalno poljedeljstvo
• Mestne države
• Razvoj pisave
• Socialna razslojenost in hierarhija (vladar, uradniki in svečeniki, vojaki, civilisti, sužnji)
• Trgovanje
• Monumentalna arhitektura
• Organizirana religija
• Organizirano vojaštvo, ustanavljanje kraljestev
• Uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja

7. Sumerci
– Obdobje mesta Uruk (3500-2900 pr. n. št.)
– Starosumersko obdobje ali Obdobje zgodnjih dinastij (2900-2350 pr. n. št.)
– Obdobje Akadske države (2350-2200 pr. n. št.)
– Novosumersko obdobje ali Obdobje sumerske renesanse (2100-2000 pr. n. št.)
Babilonci
– Starobabilonsko obdobje (2000-1595 pr. n. št.)
– Kasitsko obdobje (1595-1160 pr. n. št.)
– Novobabilonsko obdobje (612-539 pr. n. št.)
Asirci
– Staroasirsko obdobje (1960-1400 pr. n. št.)
– Srednjeasirsko obdobje (1400-912 pr. n. št.)
– Novoasirsko obdobje (912-612 pr. n. št.)
Sosednje države:
Elam (Suza), Urartu, Hetiti (na Anatolski planoti), Izraelci, Feničani, Perzijci

8. SUMERSKA UMETNOST

10. Sumerija
• skozi vse leto intenzivno ukvarjanje s kmetijstvom (začetki že 5000 pr. n. št.)
• organiziran namakalni sistem, specializirana delovna sila
• presežek pridelane hrane omogoča ustalitev na enem mestu
• večja gostota prebivalstva posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela
• zgodnji razvoj pisave
• delitev na enajst ali več neodvisnih mest (Uruk, Eridu, Ur, Larsa, Tell Habuba…)
• mesta so ločena s kanali in mejniki
• vsako mesto je bilo osredotočeno na tempelj, ki je bil posvečen bogu zaščitniku
mesta
• vodili so jih duhovniki-kralji, tesno povezani z verskimi obredi - teokracija

11. Zigurat
Zigurat, ok. 2100 pr. n. št., Ur

12. Arheološki ostanki mesta Uruk

13. Tloris mesta Uruk
KULABA: Zigurat
in Anov ali Beli tempelj
EANA: Inanino svetišče

14. Uruk, tempelj Eanna,
ok. 3400 – 3100 pr. n. št.

15. Rekonstrukcija templja Eanna, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-ur3/index.php?l=eng

16. Uruk, Anujev zigurat, ok. 4000 pr. n. št.
in Beli tempelj, ok. 3200 – 3000 pr. n. št.
1

17. Rekonstrukcija Belega templja, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/index.php?l=eng

18. Rekonstrukcija Belega templja,
Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/
index.php?l=eng

19. Glinasta tablica s klinopisom,
ok. 2350 - 2200 pr. n. št., British Museum, London

20. Razvoj klinopisa

21. Valjasti pečatnik, ok. 2600 - 2400 pr. n. št., British Museum, London

22. Kultna vaza iz Uruka, alabaster,
ok. 3500 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad

23. Gospa iz Uruka, marmor, ok. 3200 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad

25. Eden izmed „Kraljevskih grobov“ Ura Vhodi v grobnice so na spodnjem nivoju tal

26. Kraljevi prapor, ok. 2600 pr. n. št.,
British Museum, London

27. Stranica vojne

28. Stranica miru

29. 29

30. Lira kraljice Puabi,
ok. 2600 pr. n. št.,
British Museum, London

31. Vzpenjajoči se kozel,
ok. 2600 pr. n. št.,
British Museum, London
Stanje ob izkopavanjih

32. Najdbe iz groba kraljice Puabi

33. Igralna deska, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London

35. Kipci orantov iz Abujevega templja v mestu
Ešnun, ok. 2700-2500 pr. n. št.,
Iraški muzej, Bagdad

36. Umetnost akadske države

37. Sargonov Akadski imperij

39. Glava akadskega vladarja, bron,
Ninive, ok. 2250-2200 pr. n. št.,
Iraški muzej, Bagdad

40. Tehnika izgubljenega voska

41. Stela kralja Naramsina, Suza,
ok. 2254-2218 pr. n. št., Louvre, Pariz

42. BABILONSKA UMETNOST

43. Staro in novo babilonsko cesarstvo

45. Hamurabijev zakonik, Suza, bazalt,
ok.1760 pr.n.š., Louvre, Pariz

46. Burneyev relief (Kraljica noči), ok. 1800-170 pr. n. št.,
British Museum, London

47. ASIRSKA UMETNOST

49. Tablica z delom Epa o Gilgamešu iz
Asurbanipalove knjižnice v Ninivah,
British Museum, London

50. Narativni reliefi prikazujejo vojaška osvajanja asirskih vladarjev

53. Dur Šarukin v času Sargona II., 722-705 pr. n. št.

54. Dur Šarukin - palača

55. Lamasuja, monumentalni vhod v Kraljevo palačo v Korsabadu,
ok. 710 pr. n. št., Louvre, Pariz

56. Asurbanipal lovi leve, Ninive, ok. 645-640 pr. n. št., British Museum, London

57. Prizor lova, Nimrud, ok. 865-860 pr. n. št., British Museum, London

58. UMETNOST
NOVE BABILONSKE DRŽAVE

60. Ištarina vrata, ok. 575 pr. n. št,
Pergamon Museum, Berlin
Marduk
Adad
Ištar

63. PERZIJSKA UMETNOST

65. Palača Darija I. in Kserksa I., Perzepolis, ok. 521-465 pr. n. št.

66. Kapitel iz sprejemne dvorane, Perzepolis Rekonstrukcija sprejemne dvorane

67. Palace of Darius I and Xerxes I
Persepolis, Iran
ca. 521-465 B.C.E.