Visoka renesansa

9,799 views

Published on

0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total views
9,799
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
4
Actions
Shares
0
Downloads
101
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Visoka renesansa

  1. 1. VISOKA RENESANSA 1495 - 1520
  2. 2. ZNAČILNOSTI <ul><li>Vodilno vlogo prevzame papeški dvor </li></ul><ul><li>Umetnost se aristokratizira </li></ul><ul><li>Umetniki zgodnje renesanse so raziskovali pravila, visoke renesanse pa se posvečajo vizualnim učinkom </li></ul><ul><li>Umetniki: Leonardo, Bramante, Michelangelo, Rafael, Giorgione in Tizian </li></ul>
  3. 3. ARHITEKTURA <ul><li>Nadaljevanje in nadgradnja teoretskih in praktičnih načel zgodnje renesanse </li></ul><ul><li>Vodilna arhitekta: Donato BRAMANTE in Michelangelo BUONARROTI </li></ul>
  4. 4. DONATO BRAMANTE (1444-1514)
  5. 5. Donato Bramante , TEMPIETTO (tempeljček), 1502 TRIGLIFI IN METOPE Želja oživiti antiko Vestino svetišče v Tivoliju v Rimu
  6. 6. Mali tempelj - mala rotunda TOSKANSKI STEBRI- obogateni dorski stebri DORSKI ARHITRAV s triglifi in metopami PRAVOKOTNA OKNA IN POLKROŽNE NIŠE OGRAJA KUPOLA LATERNA-SVETLOBNICA NIZKA PLOŠČAD (3 stopnice)
  7. 7. Mali tempelj na dvorišču samostana San Pietro in Montorio v Rimu, mala rotunda s kupolo na kraju križanja sv. Petra (spominska arhitektura) Premer je 4,5 m Ravnotežje svetlobe in senc (polnost in praznina): osvetljena in senčna mesta ustvarjajo stebri, pilastri, niše in okna
  8. 8. Tempietto predstavlja: <ul><li>Idealno konstrukcijo centralne stavbe, ki je vplivala na arhitekturo 16. stoleta </li></ul><ul><li>Združitev antične arhitekture s krščansko (verski in svetni duh) </li></ul><ul><li>Razgibanost in plastičnost v arhitekturi (igra svetlobe in sence) </li></ul><ul><li>Skladnost in čistost oblik </li></ul>
  9. 9. Vatikan in cerkev sv. Petra <ul><li>Emile Vernet, upodobitev papeža Julija II., ki naroča Bramanteju, Michelangelu in Rafaelu gradnjo cerkve sv. Petra in prostorov v Vatikanu, 1827 </li></ul>
  10. 10. Študije tlorisov sv. Petra Michelangelo Maderna Bramante GRŠKI KRIŽ KUPOLA (zgled Panteon) STOLPI na krakih 4 ENAKA PROČELJA POENOSTAVITEV VIŠJA KUPOLA ENO PROČELJE POUDARIL OS V - Z PODALJŠA ZAHODNI KRAK VZDOLŽNA ZASNOVA CENTRALNA STAVBA
  11. 12. Michelangelo, kupola sv. Petra - pritiske kupole je usmeril na zunanja rebra tamburja - zraste iz pilastrov na stičišču krakov in z visokega tamburja vzkipi v nebo
  12. 13. Michelangelo, kupola sv. Petra, projektirana 1558-1560
  13. 15. Gradnja cerkve sv. Petra: 1506-1626 Arhitekti: Bramante Michelangelo Rafael Peruzzi Sangallo della Porta Maderna BERNINI – trg 1657-67
  14. 16. MICHELANGELO BUONARROTI – arhitekt Medičejska kapeli pri cerkvi San Lorenzo v Firencah, 1519-34
  15. 17. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela ob cerkvi San Lorenzo, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  16. 18. Biblioteka Laurenziana pri cerkvi San Lorenzo, Firence <ul><li>Razpotegnjena pravokotna dvorana </li></ul><ul><li>Stene so členjene v polja s slepimi okni </li></ul>
  17. 19. Biblioteka Laurenziana pri cerkvi San Lorenzo, Firence, STOPNIŠČE, 1524 Sleherna prvina strukture ali okrasja nasprotuje funkcionalnemu smislu Npr. okviri vrat pritiskajo navznoter in utesnjujejo ozek vhod, dvojni stebri ne nosijo ničesar, stopnišče se vsiplje navzdol kot lava ODLIČNA NAPAČNOST = ČUDOVITO PRAVILNA MANIERIZEM
  18. 20. KAPITOLSKI TRG V RIMU
  19. 21. MICHELANGELO je napravil: SVEČANO STOPNIŠČE IN NOV PODSTAVEK za kip Marka Avrelija, preoblikoval fasadi SENATORSKE IN KONSERVATORSKE PALAČE
  20. 22. Konjeniški spomenik Marka Avrelija
  21. 23. KIPARSTVO
  22. 24. ZNAČILNOSTI: <ul><li>VPLIV ANTIČNEGA KIPARSTVA (najdbe Apolona Belvederskega - 1498, Laokoontove skupine - 1506) </li></ul><ul><li>Prostostoječi kipi golih teles </li></ul><ul><li>Nagrobnik - arhitekturni spomenik </li></ul><ul><li>Nemir oziroma notranja napetost </li></ul><ul><li>Dramatičnost, lahkotnost </li></ul>
  23. 25. MICHELANGELO BUONARROTI, 1475 - 1564
  24. 26. PIETA, cerkev Sv. Peter, Rim, marmor, 1497-99 <ul><li>Izjemna dodelanost </li></ul><ul><li>Poudarek na psihološki interpretaciji </li></ul>
  25. 27. Mladostno delo
  26. 28. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  27. 30. Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici
  28. 31. Giuliano de' Medici (detajl) 1526-33 Dan in Noč
  29. 32. Lorenzo de' Medici (detail) 1524-31 Večer – Mrak Jutro - Zora
  30. 33. Medičejska Marija, marmor
  31. 34. Nagrobnik papeža Julija II. v cerkvi S. Pietro in Vincoli (sv. Peter v verigah)
  32. 35. MOJZES, marmor, okr. 1515
  33. 36. Umirajoči suženj, 1513-16
  34. 37. SLIKARSTVO
  35. 38. ZNAČILNOSTI <ul><li>Snov: religiozna, mitološka, neposredno spoznavni motivi: portret, akt, pokrajina, interier. </li></ul><ul><li>Florentinsko, rimsko in beneško slikarstvo </li></ul>
  36. 39. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški spomenik Francesca Sforzze; Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.
  37. 40. LEONARDO DA VINCI (1452 – 1519) Slikar Kipar Arhitekt Izumitelj UNIVERZALNI UMETNIK IN IZUMITELJ (homo universale)
  38. 41. ANDREA VERROCCHIO, Kristusov krst, 1472-1475, Uffizi, Firence Leonardo je naslikal glavo angela na levi strani in krajino za njim
  39. 42. Leonardo da Vinci, Oznanjenje, Uffizi, Firence Sliko je Leonardo ustvaril, ko je bil star dvajset let in je njegovo prvo samostojno delo, lep primer učenja.
  40. 43. Ana Samotretja, okr. 1510, Louvre <ul><li>Realna lepota </li></ul><ul><li>Krajina brez ljudi </li></ul><ul><li>Sfumato ( obrisa enega telesa prehaja v drugega, to mehko prelivanje nastane zaradi zastiranja svetlobe in barv) </li></ul><ul><li>Občutek resničnega dogajanja </li></ul><ul><li>Piramidalna kompozicja </li></ul>
  41. 44. Marija v votlini Narodna galerija London Louvre, Pariz <ul><li>sfumato, barvni odtenki prehajajo drug v drugega z izjemno mehkobo, nežnostjo; </li></ul><ul><li>Svetloba od zgoraj </li></ul><ul><li>Razpoloženje </li></ul><ul><li>Dolomitska pokrajina </li></ul><ul><li>Piramidalna kompozicija </li></ul>
  42. 45. Zadnja večerja, refektorij samostana Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98 <ul><li>- dramatičnost trenutka Kristusove izjave </li></ul><ul><li>razgibanost in izraznost apostolov </li></ul><ul><li>linearna perspektiva </li></ul>
  43. 46. Zadnja večerja, Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98
  44. 47. <ul><li>Neposreden pogled vzpostavlja stik z gledalcem - Sfumato (lahkotnost, rahlost) </li></ul>- Skladnost človeka z naravo Mona Lisa, La Gioconda, 1503-06, Louvre, o,77x0,53 m “ Dober slikar mora predvsem naslikati dvoje, namreč človeka in njegovo mišljenje. Prvo je lahko, drugo pa težavno, ker je to treba izoblikovati skozi kretnje in premike gibov”! (Leonardo)
  45. 49. PORTRET Ghirlandaio, Giovanna Tornabuoni Dedek in vnuk
  46. 50. RAFAEL SANTI (1483 –1520) Lirične podobe (Marije in portreti) Lepota ženskega obraza Vključitev narave Alegorična zgodovinska freska “Atenska šola” – preoblečeni portreti – predstavniki antične modrosti
  47. 51. <ul><li>Rodil se je v URBINU, kjer ga je najprej poučeval oče Giovanni, kasneje se je izpopolnjeval pri slikarju PERUGINU v PERUGI; </li></ul><ul><li>V naslednjem obdobju je deloval v Firencah, kjer je slikal portrete za znane florentinske družine, ustvaril je tudi serijo Marijinih upodobitev, kjer že prepoznamo Leonardove vplive; </li></ul><ul><li>Kompozicijo na Marijinih upodobitvah je pogosto prevzel od Leonarda (trikotniška in piramidalna kompozicija), vendar so Rafaelove upodobitve Marije izjemno nežne, pretanjene, slikar je ustvaril popolnoma svoj slog, ki se razlikuje od Leonardovega; </li></ul>
  48. 52. Lepa vrtnarica <ul><li>piramidalna kompozicija </li></ul><ul><li>pokrajina v ozadju </li></ul><ul><li>občutek resničnega dogajanja (čustva) </li></ul>
  49. 53. RAFAEL, Madona z liščkom, 1506, Uffizi, Firence
  50. 54. RAFAEL, SIKSTINSKA MADONA, 1517, Galerija slik, Dresden <ul><li>Nov način upodobitve Marije kot nebeške kraljice! </li></ul><ul><li>Primer tabelne - oltarne slike. Ta slika je nastala za manjšo cerkev sv. Siksta v PIACENZI. </li></ul><ul><li>Na sredi kompozicije je Marija z otrokom, nadzemeljsko poveličana. Figure so postavljene v piramidalni kompoziciji, Marija stoji na oblakih kot nebeška kraljica, na levi sv. Sikst, na desni sv. Barbara </li></ul>
  51. 55. RAFAEL, Marijina zaroka, 1504, Brera, Milano To delo je primer zgodnejšega Rafaelovega ustvarjanja, primerjati jo moramo s PERUGINOVO sliko Predaja ključev. Tematsko in kompozicijsko sta si enaki, vendar je med njima razlika. Rafael je predstavil osrednji motiv Zaroke, ostale figure, ki obdajajo osrednji par se popolnoma stapljajo z ozadjem. Naslikan tlak vodi naše oko proti cerkvici v ozadju, ki nas spominja na Bramantejev TEMPIETTO, za njim se razprostira nežna pokrajina.
  52. 56. RAFAELOVE STANZE, 4 sobe v Vatikanski palači , poslikal s freskami po naročili papeža Julija II., 1510-11 Parnas Atenska šola Knjižnična soba
  53. 57. La Disputa – razpravljanje, soba papeškega sodišča Središče je rešnje telo in tako poudarja, da udeleženci prizora razpravljajo o evharistiji
  54. 58. Strop, 1511 FILOZOFIJA PRAVO TEOLOGIJA POEZIJA Personifikacije 4 znanosti
  55. 59. Atenska šola, Stanza della Segnatura, Vatikan, 1509-1511
  56. 60. Atenska šola Platon (Timej) Aristotel (Etika) PREOBLEČENI PORTRETI V ZGODOVINSKE OSEBE Heraklit Michelangelo Avtoportret Leonardo da Vinci Evklid Bramante
  57. 61. PLATON: s prstom kaže proti nebu, v levici ima svoje delo Timej, ki je dialog o naravnih pojavih ARISTOTEL : stari filozof z dlanjo, obrnjeno proti tlom, razlaga o človekovi odgovornosti, v levici ima delo Etika, knjigo o naravnih zakonih - Združitev modrosti in znanosti v zagreti razpravi - Ideje antičnega znanja se v valovih širijo na levo in desno v skupino oseb, ki so nosilci velikih dosežkov - Rafael je segel k Cicerovi misli, da so vse veščine, znanosti in kreposti, ki so povezane s kulturo, povezane tudi med seboj
  58. 62. Platon - Leonardo Aristotel Zaratustra Ptolomej Evklid - Bramante Diogenes Heraklit - Michelangelo Pitagora Anaksagora Alkibiad Aleksander Ksenon Sokrat Rafael Apolon Atena Zenon Epikur Averroes
  59. 63. Michelangelo kot filozof Heraklit - melanholik
  60. 64. METAFIZIČNI FILOZOFI ZNANSTVENIKI
  61. 65. Portret papeža Leona X. s kardinaloma (Giulio de Medici in Leone Rossi), Uffizi Posebnost: Leon sedi v naslonjaču v tričetrtinskem obratu ob arhitektonsko poudarjenem dodatku obeh stranskih oseb, ki sta kot dve kapeli ob osrednji apsidi ter v žarenju in privlačni sili rdečega pregrinjala na mizi
  62. 66. RAFAEL, La Donna Velata, 1516, Pitti, Firence Balthasare Castiglione, 1514, Louvre, Pariz
  63. 67. MICHELANGELO BUONARROTI (1475-1564) Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela antičnih mojstrov.
  64. 68. MICHELANGELO BUONAROTTI (1475 – 1564) Silovitost potez Nakopičena napetost Mogočne figure Dramatičnost dogajanja Akti
  65. 69. Michelangelo, Avtoportret CAPRESE, ITALIJA
  66. 70. Sikstinska kapela v Vatikanu
  67. 71. Sikstinska kapela, Vatikan, 1508-12 in 1536-41
  68. 72. Strop v Sikstinski kapeli
  69. 73. Ločitev svetlobe od teme , detajl Stvarjenje sonca Stvarjenje Eve
  70. 74. Vesoljni potop
  71. 75. Poslednja sodba
  72. 76. Michelangelo, Sv. Družina – Tondo Doni, tabla, okr. 1503-04, Uffizi Začetek manierizma v slikarstvu
  73. 77. Slogovne značilnosti <ul><li>Skladnost z resničnostjo (občutek resničnega dogajanja) </li></ul><ul><li>Sožitje človeka z naravo </li></ul><ul><li>Beg v prostor </li></ul><ul><li>Upodobljeni človeški lik je postal človek – osebnost z vsemi značajskimi lastnostmi </li></ul><ul><li>Lepotni kanon/ideal človeškega golega telesa </li></ul><ul><li>Nenaravna svetloba – sfumato </li></ul><ul><li>Piramidalna in simetrična kompozicija </li></ul><ul><li>Linearna perspektiva </li></ul>
  74. 78. BENETKE <ul><li>v 16. stoletju so Benetke postale najpomembnejše italijansko mesto, ki se je na področju umetniškega ustvarjanja lahko kosalo z Rimom; </li></ul><ul><li>Najpomembnejše izrazno sredstvo beneških slikarjev je postala barva! </li></ul><ul><li>Vedno bolj so uporabljali oljne barve. </li></ul><ul><li>Med motivi so slikarji slikali portrete, biblijske teme, zelo pogoste, predvsem pri TIZIANU so postale mitološke teme. Izhajali so iz Ovidovih Metamorfoz. Antična božanstva so postala personifikacija beneške moči; </li></ul><ul><li>člani bogatih beneških družin so si poskušali zagotoviti nesmrtnost s portreti, zato je portret dobil posebno mesto v beneškem slikarstvu; </li></ul><ul><li>Ker so bile Benetke po legendi ustanovljene 25. marca, na dan Marijinega oznanjenja, je iz tega razloga marsikatero oltarno sliko krasila Marijina podoba. </li></ul>
  75. 79. BENEŠKA RENESANSA SLIKARSTVO <ul><li>Razvijejo oljno tehniko na platno (vpliv evropskega severa (Bellini) </li></ul><ul><li>Izražanje z barvami </li></ul><ul><li>Svetloba je v barvah in barve so v svetlobi (mehčanje obrisov) </li></ul><ul><li>Čaščenje Marije (Sacra conversazione) </li></ul><ul><li>Zanimanje za kulturo antičnega Rima </li></ul><ul><li>Portreti (upodobitev statusa) </li></ul><ul><li>SLIKARJI: Giovanni BELLINI, GIORGIONE, TIZIAN </li></ul>
  76. 80. GIOVANNI BELLINI (okr. 1430-1516) <ul><li>Njegov prvi učitelj slikanja je bil oče Jacopo; </li></ul><ul><li>Najprej je ustvarjal pod vplivom svaka A. Mantegne. </li></ul><ul><li>Giovanni Bellini je bil eden prvih slikarjev, pri katerih je barva postala glavno sredstvo izražanja! </li></ul><ul><li>Pri slikanju figur je plastičnost dosegal z barvami; </li></ul><ul><li>Bil je mojster portreta, ustvaril je kar nekaj portretov beneških dožev; </li></ul><ul><li>V njegovih delih prevladujejo dela s sakralno motiviko, predvsem motiv Marije med svetniki, iz katerega je Bellini razvil poseben tip ikonografskega motiva - SACRA CONVERSATIONE </li></ul>G. Bellini, Triptih fratrov, tabla, 1488, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
  77. 81. Giovanni BELLINI, Triptih fratrov, tabla 1488, Benetke, Santa Maria Gloriosa dei Frari; <ul><li>Zlati mozaiki za Marijo so nastali pod vplivom mozaikov v cerkvi sv. Marka; </li></ul><ul><li>Naročniki tega dela so bili trije sinovi Franceschine Pesaro, pri izbiri svetnikov so se zato ravnali po njihovih imenih, Nicola, Marco in Benedetto; Sv. Benedikt drži v rokah besedilo, v katerem je izražena privrženost Marijinemu kultu. </li></ul>
  78. 82. <ul><li>ljudje vzeti iz življenja: pomanjšane postave se naravno gibljejo v okolju s spontanimi gibi in izrazi - mističen mir (sveto razpoloženje) </li></ul>GIOVANNI BELLINI Pala di San Zaccarija, 1505, cerkev sv. Zaharija v Benetkah
  79. 83. Oltarna podba sv. Joba, ali Pala di San Giobbe, 1485-90, Benetke, Akademija, Ikonografski motiv: Sveti pogovor ali Sacra Conversazione Marija z Jezuščkom v istem prostoru s svetniki (nič več v posebnem okviru)
  80. 84. Dož Leonardo Loredan, 1501, Narodna galerija, London <ul><li>Nežen, veder obraz, z njega veje sila nezlomljivega duha in človeške kreposti </li></ul><ul><li>Razkošno oblačilo in zanimiva čepica </li></ul><ul><li>Sveže barve </li></ul>Portret nam predstavlja beneškega doža, ki je republiko vodil v letih 1501-1521.
  81. 85. GIORGIONE (1477-1510) znan pod imenom GIORGIO BARBARELLI da CASTELFRANCO, umrl mlad zaradi kuge <ul><li>O njem nam je malo znanega. Slikal je brez predhodne uporabe risbe; </li></ul><ul><li>Bil je pomemben v upodabljanju krajine in predstavitvi ženske golote, </li></ul><ul><li>Njegove krajine so v glavnem del biblijskih, mitoloških ali drugačnih alegoričnih podob, </li></ul>
  82. 86. GIORGIONE Nevihta , okr. 1506. Galerija akademija, Benetke <ul><li>Pozornost je posvečena krajini </li></ul><ul><li>Antične razvaline in sodobne italijanske hiše </li></ul><ul><li>V ospredju ravnodušni osebi: doječa mati in pastir </li></ul><ul><li>To sliko je pri umetniku naročil Gabriele Vendramin, eden izmed pomembnejših beneških intelektualcev. Skrivnost slike še vedno ni razvozlana. </li></ul>
  83. 87. Trije filozofi, 1509, Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj <ul><li>Poudarek na razpoloženju in čustvenosti </li></ul><ul><li>Ospredje temno, pokrajina v ozadju svetla </li></ul><ul><li>3 življenjska obdobja </li></ul>
  84. 88. Speča Venera, okr. 1510, 108,5 x 175 cm , Dresden
  85. 89. TIZIAN (1477-1576) TIZIAN VECELLIO <ul><li>Njegovo slikarstvo prav tako temelji na barvi. Tudi pri njem ne zasledimo obrisne črte, ki bi oklepala telesne oblike. </li></ul><ul><li>Nekatera zgodnja dela so vprašljiva, saj je po Giorgionejevi smrti Tizian sam dokončal njegova dela, potem, ko je prevzel mojstrovo delavnico. </li></ul><ul><li>Med vsemi slikarji svojega časa je užival največ ugleda. </li></ul><ul><li>Za njegovo slikarstvo je značilna izjemna čutnost, še posebej za njegove Venere. </li></ul><ul><li>V poznih letih ga je ovirala slepota, zato je barve nanašal kar s prsti. </li></ul>Portret Pavla III., 1546, NG Neapelj;
  86. 90. TIZIAN (1490-1576) Urbinska Venera, 1538, Uffizi
  87. 91. Marijino vnebovzetje - Assunta, tabla, 1516-18, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke
  88. 92. Papež Pavel III. z nečakoma, 1546, olje na platno Trojni portret Ekspresivnost Občutek nedokončanosti
  89. 93. Kronanje s trnjem, 1542, Louvre, Pariz <ul><li>Upraviteljevi vojaki so vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo, ga slekli in ogrnili s plaščem škrlatne barve. Iz trnja so mu spletli krono in mu jo dali na glavo in trst v njegovo desnico. </li></ul><ul><li>Poklekali so pred njim in ga zasmehovali: </li></ul><ul><li>,, Pozdravljen, judovski kralj!” </li></ul><ul><li>Pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegovo obleko in ga odvedli, da bi ga križali. </li></ul><ul><li>To delo že spada v umetnikovo manieristično fazo (1530-1550) </li></ul><ul><li>Prva faza se imenuje mladostni barvni klasicizem (1510-1530) </li></ul><ul><li>Zadnja faza pa dramatična ekspresivnost (1550-1570) </li></ul>
  90. 94. Literatura in viri za slikovno gradivo Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003 Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993 Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998 Slikovno gradivo s spletnih strani: http://www.wga.hu/ http://www.hp.uab.edu/image_archive/ http://www.greatbuildings.com/ http://www.casa-in-italia.com/arte/ http://www.thais.it/scultura/ http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm Slikovno gradivo Jasne Rojc
  91. 95. Ponovitev
  92. 96. Leonardo da Vinci, Oznanjenje
  93. 97. Botticelli, Poklon sv. Treh kraljev
  94. 98. Bellini, Pala dei Frari

×