renes

1. RENESANSA V SLOVENSKEM PROSTORU

4. GRADOVI 1 . Vpliv italijanskih arhitektov: po antičnih zgledih oblikovane trdnjave: centralni tloris, največkrat kvadratne oblike, z dvoriščem v jedru in z vogalnimi obrambnimi stolpi. Praviloma nizka gradnja, etaže jasno ločene, pritličje na zunanjščini poševno izvedeno, plastično oblikovan vrh s strelnimi predahi. 2. Krepitev stanovanjske funkcije – želja po udobju: sinteza utrbe (kastela) in dvorca . Stolpi, konzolni venec niso več trdnjavski elementi, ampak le še “simboli” gradu. Notranja dvorišča so obdana z arkadami, kar se kmalu razširi tudi na meščanske hiše.

5. Grad Brežice, 1529

6. Grad Brežice

8. Grad Vipavski križ, sprva tabor, po letu 1535 predelan v grad

9. Grad Brdo pri Kranju, po letu 1500

10. Grad Turjak, 1521

11. Grad Krumperk

12. Grad KRUMPERK pri Domžalah Prvotni grad Turn, so sezidali koprivniški gospodje. Stolp se prvič omenja leta 1410. Kasnejši lastniki - Ravbarji, so stavbo prezidali. najbolj znan med njimi je Adam, ki se je leta 1593 pri Sisku poprijel s Turki. Sedanji grad je bil sezidan okoli leta 1580. Sredi kvadratne zasnove ima arkadno dvorišče, na oglih pa četverokotne stolpe. Izrazit je konzolni podstrešni venec.

16. Dvorec Zemono, centralni dvorec, 2. polovica 17. stoletja Centralna stavba v obliki križa, za arkadnim hodnikom v pritličju, nekoč krita skupolo

17. ROTOVŽI IN MEŠČANSKE HIŠE Po potresu 1511 nastopi čas prve masivne gradnje meščanskih hiš. Te sprva posnemajo gotsko arhitekturno dediščino, nato pa začnejo uvajati nove renesančne elemente: arkadno dvorišče, razgibana fasada, pomoli, poslikava (2. polovica 16. stoletja)

18. Rotovž, Maribor, 2. polovica 16. stol. NADSTROPNA LOŽA

19. Homanova hiša, Škofja Loka Mitničarska hiša, Kranj Ogelni pomol Konzolni pomol

20. Šivčeva hiša, Radovljica

21. Palača de Belli v Kopru , druga polovica 16. stoletja.

22. Mestna vrata Muda z obzidjem v Kopru Renesančna mestna vrata je dal leta 1516 postaviti pretor Sebastiano Contarini in so edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so bila v mestnem obzidju. Renesančna predelava rimskega slavoloka.

28. Vittore Carpaccio, Sacra conversazione, 1516, stolnica, Koper

29. Vid iz Kamnika: Prizori iz Marijinega življenja, 1504, cerkev sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom

30. Severna stena ladje: Poklon treh kraljev, 1504 (monogram avtorja VF)

32. Marija zavetnica s plaščem, 1504

33. Južna stena ladje: Marijino rojstvo in Marija pri tkanju, 1504 (cikel 12 slik iz Marijinega življenja)

35. Sevnica

36. Sevnica, Lutrovska klet, poslikava po letu 1570

37. Lisica romarica, freska v cerkvi v Maršičih Lisica romarica kot posmeh tradicionalni pobožnosti, opozarja, da so se nevarne ideje začele spreminjati v nevarne izjave

38. Palačo Stare grofije v Celju so zgradili in poskrbeli tudi za poslikavo stropa gospodje iz grofovske družine Thurn-Valsassina . Zidati jo je najbrž začel Ahacij Thurn, po njegovi smrti 1597 pa je delo na njej po vsej verjetnosti vodil brat, humanistično izobraženi grof Ambrož Thurn. Stara grofija je renesančna stavba, kjer so bili nekoč upravni prostori celjske grofije ter tudi plemiško stanovanje. Zanimiva je s svojimi arkadami ter zanimivimi zaključki žlebov v obliki zmajev.

39. Celjski strop Celjska Grofija in njen znameniti Celjski strop veljata za enega naših osrednjih umetnostnih spomenikov 17. stoletja, obdobja med renesanso in visokim barokom. Nove raziskave so dvorec oz. njegovo prezidavo z novimi arkadami pripisale delavnici, ki je v Ljubljani pozidala Knežji dvorec grofov Auerspergov in ki je na Dolenjskem opremila z arkadnimi hodniki dvorec v Soteski. Znamenite slike na Celjskem stropu , katerih avtor doslej ni bil znan, je po najnovejših raziskavah mogoče pripisati najpomembnejšemu slikarju 17. stoletja na Slovenskem, Nizozemcu Almanachu , ki je svoje pobude črpal iz spominov na popotovanja po Italiji in zlasti Rimu ter iz neizčrpne zakladnice, grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvazorja. Zaupali so mu najzahtevnejše slikarske naloge tistega časa, poslikave »viteških« dvoran na Kranjskem in Štajerskem.

41. Opis po zapisu dr. Emilijana Cevca Strop, ki meri 14,45 x 9,87 m in je naslikan na platno, oblikujeta dve glavni motivni in kompozicijski komponenti. Osrednji del kipi kvišku kot fantastična, večnadstropna arhitekturna kompozicija galerij in prehodov, slonečih na stebrih in zavarovanih z balustradami. Za njimi se kažejo moške in ženske figure v nošah svojega časa, med njimi pa so tudi dokumentarne osebe. Višinsko kipenje poudarjajo štirje vogalni stolpiči (»turni«). Osrednji arhitekturni del je obdan z »okvirjem« iluzionistične obhodne galerije prvega nadstropja. V njenih ogelnih poljih so po Goltziusovih grafikah (posnetih po Corneliusu Corneliszu) upodobljeni tako imenovani »Napadalci neba«, Ikaros, Tantalos, Faeton in Iksion , ki padajo v nižavo. Polji ob krajših stenah zapolnjuje motiv iz Vergilove Eneide , in sicer boj med Trojanci z Enejem in Latinci pod vodstvom kralja Turnusa. V poljih nad daljšima stenama pa so upodobljeni štirje letni časi, ponazorjeni z ustreznimi kmečkimi deli.

43. B oj med Trojanci z Enejem in Latinci

44. Štirje letni časi

45. Dalmatinova Biblija iz leta 1584, NUK, grafike Vrhunec herojskega prizadevanja slovenskih protstantov, da bi Slovence dokončno dvignili na raven drugih kultiviranih evropskih narodov.

46. Literatura in viri za slikovno gradivo Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005 Enciklopedija Sloveniije, zbirka, Ljubljana 1987-2002 Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina,učbenik, DZS, 2003 Šumi, Nace: Umetnost na Slovenskem, diapozitivi s komentarjem, Ljubljana, 1998 Stele, France: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Mladinska knjiga, 1966 Rojc, Jasna, Umetnost na Slovenskem, skripta za pouk umetnostne zgodovine, Šolski center Nova Gorica, 2004 Marjana Gmajner-Korošec, Zgodovina likovne umetnosti, učno gradivo za maturitetni predmet zgodovine umetnosti (CD Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 2000 Slikovno gradivo Jasne Rojc Slikovno gradivo s spletnih strani: med drugim http://web.ng-slo.si/ http://www.destinacije.com