Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
UMETNOST
EGEJSKIH CIVILIZACIJ
Egejske civilizacije
• Minojska - Kreta (3650-1170 pr. n. št.)
• Kikladska - Kikladski otoki (3200-1100 pr. n. št.)
• Heladska, katere zadnja faza je poimenovana
mikensko obdobje - celinska Grčija (2800-1050 pr. n. št.)
Egejska umetnost
• vzhodni del Mediterana - Egejsko morje
• razvoj v 3. in 2. tisočletju pr. n. št.
• v središču pozornosti je človek
KIKLADI
Kikladska umetnost
• Kikladi - majhna skupina otokov v Egejskem morju
• umetnost med 2600 do 1100 pr. n. št. (bronasta doba)
• prevladujejo grobni pridatki, najdeni v skromnih kamnitih grobovih
• predvsem podobe idolov (velike od 15 do 150 cm), posodje iz
keramike in kovine
Kikladski idoli
• marmor
• predstavljajo golo žensko figuro v stoječem položaju s prekrižanimi
rokami na prsih
• boginja plodnosti, motiv poznan že iz kamene dobe
• prve skulpture ženskih aktov v naravni velikosti
• površina je bila poslikana
Zgodnji kikladski idoli,
„violinske figure“,
ok. 3200-2800 pr. n. št.
3200-2800 pr. n. št.
2800-2300 pr. n. št.
Marmorna figura, ok. 3200–2800 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Marmorna figura, ok. 2600–2400 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Harfist, ok. 2800-2700 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Harfist, ok. 2600-2300 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Flavtist, ok. 2800-2300 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Marmorna glava (del ženske figure),
ok. 2700–2500 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Marmorna glava večjega kipa z ostanki
pigmenta, ok. 2600-2500 pr. n. št.,
J. Paul Getty Museum, Malibu
Constantin Brancusi, Muza, 1912,
Guggenheim Museum, New York
Amedeo Modigliani, Ženska glava, 1910,
National Gallery of Art, Washington
Vaza in vrča, ok. 2300–2200 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
Keramični vrč v obliki ježa (ali medveda) iz Syrosa,
ok. 2700-2200 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
MINOJSKA UMETNOST
Relativna kronologija minojske civilizacije
Po Arthurju Evansu:
• Zgodnje-minojsko obdobje
(ZM 3650-2160 pr. n. št.)
• Srednje-minojsko obdobje
(SM 2160-1600 pr. n. št.)
• Pozno-minojsko obdobje
(PM 1600-1170 pr. n. št.)
Po Nicolasu Platonu:
• Obdobje pred palačami
(3000-1900 pr. n. št.)
• Obdobje starih palač
(1900-1700 pr. n. št.)
• Obdobje novih palač
(1700-1425 pr. n. št.)
• Obdobje po palačah
(1425-1100 pr. n. št.);
v Knososu: Obdobje zadnje palače
(1425-1380 pr. n. št.)
Obdobje po palači
(1380-1100 pr. n. št.)
• ok. 1700 pr. n. št.: prvi potres in konec obdobja starih palač
• ok. 1570 pr. n. št.: drugi potres
• ok. 1550-1500 pr. n. št.: izbruh vulkana Santorini in rušilni cunami
• ok. 1425 pr. n. št.: invazija Mikencev in konec obdobja novih palač
• ok. 1200-1100 pr. n. št.: invazija ljudstev z morja, konec Egejskih civilizacij
Kronologija propadov
Legenda o Minotavru
Pazifaja in Minotaver, 4. stol. pr. n. št. Tezej ubija Minotavra, 5. stol. pr. n. št.
Disk iz Fajstosa, 2. tisočletje pr. n. št., Archaeological Museum, Heraklion
Pisava
Linearna A pisava Linearna B pisava
Arhitektura
• velike PALAČE - središče političnega, verskega in gospodarskega življenja
• prebivališča vladarja in njegovega dvora ter prava ''urbanizirana središča'' z
bivalnimi, gospodarskimi in obrtniškimi prostori ter skladišči
• nepravilni tlorisi - manjši prostori v več nadstropjih okrog osrednjega
odprtega dvorišča, posamezne dvorane povezujejo prepleti hodnikov,
predhodov, stopnišč
• barvita dekoracija – stenske slike, reliefi, kamnite plošče…
• ni teženj po monumentalnosti; niso grajene, da bi naredile vtis na gledalca,
temveč da bi zadostile ekonomskim in bivanjskim potrebam prebivalstva
• izjemna gradbena naprednost: tlakovane poti, kanalizacija, prezračevalni
jaški, akvedukti za vodo z gora, cisterne za zbiranje deževnice…
• niso obzidane (varna lega otoka)
• na ruševinah starih (1900-1700 pr. n. št.) so postavljene nove palače (1700-
1450 pr. n. št.)
Mozaik s podobo mesta iz Knososa,
ok. 1700-1600 pr. n. št.,
Archaeological Museum, Herakleion
Model hiše
Knosos Fajstos
Zakros Malija
Knosos in okolica
Palača v Knososu,
ok. 1700-1400 pr. n. št.
Palača v Knososu, rekonstrukcija
Zahodno dvorišče
Prestolni kompleks
Osrednje dvorišče
Reskonstruiran severni vhod s fresko bika
Južne propileje z rekonstrukcijo freske nosačev posod
Stopnišče v bivalnem krilu
Del zahodnega krila
Rekonstrukcija
Prestolni kompleks
Prestolna dvorana
Območje gledališča
Tlakovana cesta
Vodovod
Skladišča z vrči za vino, olje, žito
Kiparstvo
• ni monumentalnega kiparstva
• prevladujejo majhni izdelki iz keramike, lesa, kovine
• zoomorfne in antropomorfne figure kot votivi v svetiščih
• primer majhnih kipcev boginj s kačami - verjetno kultna funkcija
Kačji boginji, ok. 1700-1500 pr. n. št.,
Archeological Museum, Herakleion
Moška votivna figura,
ok. 2000-1850 pr. n. št.
Kipec iz Palaikastra,
krizelefantinska tehnika,
ok. 1480-1425 pr. n. št.,
Archeological Museum, Sitia
Rekonstrukcija
Zlatarstvo
Prstan z reliefom, ok. 1500-1400 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
Obesek s čebelami iz Malie, ok. 1500-1400 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
Zlati skodelici iz grobnice Vapheio pri Šparti,
ok. 1650-1450 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
Slikarstvo
Vazno slikarstvo
• keramika z motivi iz rastlinskega in živalskega sveta
Stensko slikarstvo
• kot dekoracija prostorov (stene in stropovi) in za prenos verskih sporočil
• poslikave se začno nad ozkim pasom kamnitih plošč nad tlemi
• tehnika prave freske (fresco buono) z detajli, izvedenimi na suho podlago
• izredno živahne barve – zemeljski pigmenti in minerali
• profani motivi: poleg ornamentalne okrasitve tudi upodabljanje narave (flore in
favne), atletskih tekmovanj, motivov z biki (lov na bike, njihovo preskakovanje…),
prizorov iz vsakdanjega življenja, podobe dvorjanov in dvorjank…
• sakralni motivi: rituali, procesije, podobe božanstev, mitoloških bitij (grifoni) …
• vrhunec v obdobju novih palač
• večina poslikav fragmentarno ohranjenih, skoraj nič ni in situ – številni poskusi
rekonstrukcij
Keramika sloga Kamares, ok. 2000 pr. n. št.
Vazno slikarstvo
Vrča v cvetličnem slogu,
ok. 1450 pr. n. št.
Vrča v morskem slogu,
ok. 1500-1450 pr. n. št.
Keramični posodi v neopalačnem slogu, konec 15. stol. pr. n. št.
Skok čez bika, freska iz palače v Knososu, ok. 1450 pr. n. št., Archaeological Museum, Herakleion
Poslikava prestolne dvorane v Knososu, ok. 1425 pr. n. št.
Freska z delfini, rekonstrukcija, palača v Knososu,
ok. 15. stol. pr. n. št., original hrani Archaeological Museum, Herakleion
Plesalka, fragment iz palače v Knososu,
1480–1425 pr. n. št.,
Archaeological Museum, Herakleion
Minojska gospodična (La Parisienne) iz palače v Knososu,
ok. 1450-1400 pr. n. št.,
Archaeological Museum, Herakleion
Town and Ships
Freska z ladjami, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
Freska z ladjami, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
Freska s pomorsko ekspedicijo, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
Pomladna pokrajina,
Akrotiri na Teri (Santorini),
17. stol. pr. n. št.
Freska z boksarjema in freska z ribičem,
Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
Nabiralki žafrana,
Akrotiri na Teri (Santorini),
17. stol. pr. n. št.
MIKENSKA UMETNOST
Periodizacija mikenske civilizacije
• Mikensko obdobje I ali Doba formacije (1550-1500 pr. n. št.)
• Mikensko obdobje II ali Doba ekspanzije (1500-1425 pr. n. št.)
• Mikensko obdobje III (1425-1100 pr. n. št.)
ali Doba največjega razcveta (1425-1200 pr. n. št.)
in Doba dekadence (1200-1050 pr. n. št.)
Posoda z upodobitvijo trojanske vojne, ok. 570-590 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
Heinrich Schliemann
Mikene, ok. 1600-1200 pr. n. št.
Mikene
Rekonstrukcija
Mikene, levja vrata
Megaron
Prestolna dvorana
SteberSteber
Veranda
Predprostor Ognjišče
Rekonstrukcija megarona
Atrejeva zakladnica ali Agamemnonova grobnica,
Mikene, ok. 1300-1250 pr. n. št.
Rekonstrukcija vhoda
Notranjost
Posoda z vojščaki,
13. stol. pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Freska s plesalko, Mikene,
13. stol. pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Okrašene nožnice bodal
iz mikenske nekropole,
ok. 1600-1500 pr. n. št.,
National Archaeological
Museum, Atene
Najdbe iz mikenske nekropole, ok. 1600-1500 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Zlati maski iz mikenske nekropole (levo t.i. Agamemnonova maska),
ok. 1600-1500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
Zlati in srebrni riton iz mikenske nekropole, 16. stoletje pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene

Umetnost Egejskih kultur

  • 1.
    Ajda Mladenovič, kons.-rest.,univ. dipl. um. zgod. GlobartGo Akademija znanja Semester 2014/2015 UMETNOST EGEJSKIH CIVILIZACIJ
  • 3.
    Egejske civilizacije • Minojska- Kreta (3650-1170 pr. n. št.) • Kikladska - Kikladski otoki (3200-1100 pr. n. št.) • Heladska, katere zadnja faza je poimenovana mikensko obdobje - celinska Grčija (2800-1050 pr. n. št.)
  • 4.
    Egejska umetnost • vzhodnidel Mediterana - Egejsko morje • razvoj v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. • v središču pozornosti je človek
  • 5.
  • 7.
    Kikladska umetnost • Kikladi- majhna skupina otokov v Egejskem morju • umetnost med 2600 do 1100 pr. n. št. (bronasta doba) • prevladujejo grobni pridatki, najdeni v skromnih kamnitih grobovih • predvsem podobe idolov (velike od 15 do 150 cm), posodje iz keramike in kovine Kikladski idoli • marmor • predstavljajo golo žensko figuro v stoječem položaju s prekrižanimi rokami na prsih • boginja plodnosti, motiv poznan že iz kamene dobe • prve skulpture ženskih aktov v naravni velikosti • površina je bila poslikana
  • 8.
    Zgodnji kikladski idoli, „violinskefigure“, ok. 3200-2800 pr. n. št. 3200-2800 pr. n. št. 2800-2300 pr. n. št.
  • 9.
    Marmorna figura, ok.3200–2800 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York Marmorna figura, ok. 2600–2400 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
  • 11.
    Harfist, ok. 2800-2700pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York Harfist, ok. 2600-2300 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 12.
    Flavtist, ok. 2800-2300pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 13.
    Marmorna glava (delženske figure), ok. 2700–2500 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York Marmorna glava večjega kipa z ostanki pigmenta, ok. 2600-2500 pr. n. št., J. Paul Getty Museum, Malibu
  • 14.
    Constantin Brancusi, Muza,1912, Guggenheim Museum, New York Amedeo Modigliani, Ženska glava, 1910, National Gallery of Art, Washington
  • 15.
    Vaza in vrča,ok. 2300–2200 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
  • 16.
    Keramični vrč vobliki ježa (ali medveda) iz Syrosa, ok. 2700-2200 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 17.
  • 20.
    Relativna kronologija minojskecivilizacije Po Arthurju Evansu: • Zgodnje-minojsko obdobje (ZM 3650-2160 pr. n. št.) • Srednje-minojsko obdobje (SM 2160-1600 pr. n. št.) • Pozno-minojsko obdobje (PM 1600-1170 pr. n. št.) Po Nicolasu Platonu: • Obdobje pred palačami (3000-1900 pr. n. št.) • Obdobje starih palač (1900-1700 pr. n. št.) • Obdobje novih palač (1700-1425 pr. n. št.) • Obdobje po palačah (1425-1100 pr. n. št.); v Knososu: Obdobje zadnje palače (1425-1380 pr. n. št.) Obdobje po palači (1380-1100 pr. n. št.)
  • 21.
    • ok. 1700pr. n. št.: prvi potres in konec obdobja starih palač • ok. 1570 pr. n. št.: drugi potres • ok. 1550-1500 pr. n. št.: izbruh vulkana Santorini in rušilni cunami • ok. 1425 pr. n. št.: invazija Mikencev in konec obdobja novih palač • ok. 1200-1100 pr. n. št.: invazija ljudstev z morja, konec Egejskih civilizacij Kronologija propadov
  • 23.
    Legenda o Minotavru Pazifajain Minotaver, 4. stol. pr. n. št. Tezej ubija Minotavra, 5. stol. pr. n. št.
  • 24.
    Disk iz Fajstosa,2. tisočletje pr. n. št., Archaeological Museum, Heraklion Pisava
  • 25.
    Linearna A pisavaLinearna B pisava
  • 26.
    Arhitektura • velike PALAČE- središče političnega, verskega in gospodarskega življenja • prebivališča vladarja in njegovega dvora ter prava ''urbanizirana središča'' z bivalnimi, gospodarskimi in obrtniškimi prostori ter skladišči • nepravilni tlorisi - manjši prostori v več nadstropjih okrog osrednjega odprtega dvorišča, posamezne dvorane povezujejo prepleti hodnikov, predhodov, stopnišč • barvita dekoracija – stenske slike, reliefi, kamnite plošče… • ni teženj po monumentalnosti; niso grajene, da bi naredile vtis na gledalca, temveč da bi zadostile ekonomskim in bivanjskim potrebam prebivalstva • izjemna gradbena naprednost: tlakovane poti, kanalizacija, prezračevalni jaški, akvedukti za vodo z gora, cisterne za zbiranje deževnice… • niso obzidane (varna lega otoka) • na ruševinah starih (1900-1700 pr. n. št.) so postavljene nove palače (1700- 1450 pr. n. št.)
  • 27.
    Mozaik s podobomesta iz Knososa, ok. 1700-1600 pr. n. št., Archaeological Museum, Herakleion
  • 28.
  • 29.
  • 30.
  • 31.
    Palača v Knososu, ok.1700-1400 pr. n. št.
  • 33.
    Palača v Knososu,rekonstrukcija Zahodno dvorišče Prestolni kompleks Osrednje dvorišče
  • 34.
  • 36.
    Južne propileje zrekonstrukcijo freske nosačev posod
  • 38.
  • 39.
  • 40.
  • 41.
  • 42.
  • 43.
    Skladišča z vrčiza vino, olje, žito
  • 44.
    Kiparstvo • ni monumentalnegakiparstva • prevladujejo majhni izdelki iz keramike, lesa, kovine • zoomorfne in antropomorfne figure kot votivi v svetiščih • primer majhnih kipcev boginj s kačami - verjetno kultna funkcija
  • 45.
    Kačji boginji, ok.1700-1500 pr. n. št., Archeological Museum, Herakleion
  • 46.
    Moška votivna figura, ok.2000-1850 pr. n. št. Kipec iz Palaikastra, krizelefantinska tehnika, ok. 1480-1425 pr. n. št., Archeological Museum, Sitia Rekonstrukcija
  • 47.
    Zlatarstvo Prstan z reliefom,ok. 1500-1400 pr. n. št., National Archeological Museum, Atene Obesek s čebelami iz Malie, ok. 1500-1400 pr. n. št., National Archeological Museum, Atene
  • 48.
    Zlati skodelici izgrobnice Vapheio pri Šparti, ok. 1650-1450 pr. n. št., National Archeological Museum, Atene
  • 49.
    Slikarstvo Vazno slikarstvo • keramikaz motivi iz rastlinskega in živalskega sveta Stensko slikarstvo • kot dekoracija prostorov (stene in stropovi) in za prenos verskih sporočil • poslikave se začno nad ozkim pasom kamnitih plošč nad tlemi • tehnika prave freske (fresco buono) z detajli, izvedenimi na suho podlago • izredno živahne barve – zemeljski pigmenti in minerali • profani motivi: poleg ornamentalne okrasitve tudi upodabljanje narave (flore in favne), atletskih tekmovanj, motivov z biki (lov na bike, njihovo preskakovanje…), prizorov iz vsakdanjega življenja, podobe dvorjanov in dvorjank… • sakralni motivi: rituali, procesije, podobe božanstev, mitoloških bitij (grifoni) … • vrhunec v obdobju novih palač • večina poslikav fragmentarno ohranjenih, skoraj nič ni in situ – številni poskusi rekonstrukcij
  • 50.
    Keramika sloga Kamares,ok. 2000 pr. n. št. Vazno slikarstvo
  • 51.
    Vrča v cvetličnemslogu, ok. 1450 pr. n. št.
  • 52.
    Vrča v morskemslogu, ok. 1500-1450 pr. n. št.
  • 53.
    Keramični posodi vneopalačnem slogu, konec 15. stol. pr. n. št.
  • 54.
    Skok čez bika,freska iz palače v Knososu, ok. 1450 pr. n. št., Archaeological Museum, Herakleion
  • 56.
    Poslikava prestolne dvoranev Knososu, ok. 1425 pr. n. št.
  • 57.
    Freska z delfini,rekonstrukcija, palača v Knososu, ok. 15. stol. pr. n. št., original hrani Archaeological Museum, Herakleion
  • 58.
    Plesalka, fragment izpalače v Knososu, 1480–1425 pr. n. št., Archaeological Museum, Herakleion
  • 59.
    Minojska gospodična (LaParisienne) iz palače v Knososu, ok. 1450-1400 pr. n. št., Archaeological Museum, Herakleion
  • 61.
    Town and Ships Freskaz ladjami, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 62.
    Freska z ladjami,Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 63.
    Freska s pomorskoekspedicijo, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 64.
    Pomladna pokrajina, Akrotiri naTeri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 65.
    Freska z boksarjemain freska z ribičem, Akrotiri na Teri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 66.
    Nabiralki žafrana, Akrotiri naTeri (Santorini), 17. stol. pr. n. št.
  • 67.
  • 69.
    Periodizacija mikenske civilizacije •Mikensko obdobje I ali Doba formacije (1550-1500 pr. n. št.) • Mikensko obdobje II ali Doba ekspanzije (1500-1425 pr. n. št.) • Mikensko obdobje III (1425-1100 pr. n. št.) ali Doba največjega razcveta (1425-1200 pr. n. št.) in Doba dekadence (1200-1050 pr. n. št.)
  • 71.
    Posoda z upodobitvijotrojanske vojne, ok. 570-590 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
  • 72.
  • 73.
  • 74.
  • 75.
  • 77.
  • 79.
  • 80.
  • 81.
    Atrejeva zakladnica aliAgamemnonova grobnica, Mikene, ok. 1300-1250 pr. n. št.
  • 83.
  • 84.
    Posoda z vojščaki, 13.stol. pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 85.
    Freska s plesalko,Mikene, 13. stol. pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 86.
    Okrašene nožnice bodal izmikenske nekropole, ok. 1600-1500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 87.
    Najdbe iz mikenskenekropole, ok. 1600-1500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 88.
    Zlati maski izmikenske nekropole (levo t.i. Agamemnonova maska), ok. 1600-1500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
  • 89.
    Zlati in srebrniriton iz mikenske nekropole, 16. stoletje pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene