Umetnostna zgodovina - umetnost klasičnega obdobja - arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo

1. GRŠKA ANTIKA II
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
Klasično obdobje

2. Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje (1100–750 pr. n. št.)
• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)
• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)
• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

3. KLASIČNO OBDOBJE
(479–323 pr. n. št.)

4. • obdobje zazanamujejo vojne s Perzijci (490 - 479 pr. n. št.)
• prvič v grški zgodovini sklenjeno vojaško zavezniško, ki je povezovalo vse grške
polise proti Perzijcem – helenska zveza
• nato ustanovljena Atiško-delska pomorska zveza, ki naj bi branila Grčijo pred
nadaljnjimi napadi (vodilno vlogo prevzamejo Atene - tudi v umetnosti)
• Atene: Periklejeva doba (461 - 429 pr. n. št.) - vrh grške klasične umetnosti
(zlata doba)
• sledijo spori med Grki - peloponeške vojne (431 - 404 pr. n. št.), zaton zlate
dobe, začetek obdobja propada
• čas, ko se ljudje v grških mestih začnejo spraševati o pomenu starih tradicij in
dvomiti v legende o bogovih - pozornost se usmeri k naravi stvari
Splošno

5. Umetnost
• prehod iz arhaične v klasično dobo od začetka do sredine 5. stol. pr. n. št.
pomeni pridobivanje na zrelosti, spretnosti in samozavesti
• okrog 450 pr. n. št. se začne pravo klasično obdobje, v katerem kasnejši
rodovi vidijo veliko klasično kulturo
• umetnost je tehnično izpopolnjena, a zadržana v čustvih (izogiba se
skrajnosti - prikazu jeze ali veselja, mladosti ali starosti...)
• vsak del postane del celote – usklajenost in razmerje med posameznimi
sestavinami
• prizadevanje za idealno, popolno obliko – klasični ideal lepote
• Atene postanejo veliko umetnostno središče

6. Slikarstvo
Atiški sovji skifos z Mosta na Soči, višina 8,7 cm,
sredina 5. stol. pr. n. št., Tolminski muzej

7. Lekitos z belo osnovo,
Smrt in Spanec nosita bojevnika
k počitku,
višina 49 cm,
pripisan slikarju Tanatosu,
ok. 435-425 pr. n. št.,
The British Museum, London

8. Grob potapljača, okrog 480 pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale di Paestum

9. Kiparstvo
• zgodnja klasika se imenuje tudi strogi stil (med 480 in 450 pr. n. št.)
• kipi na obrazih izražajo popolni mir, ni realizma (slabosti, bolečine…)
• prevladujejo podobe slavnih posameznikov in bogov
• večja razgibanost, nakazovanje gibanja, dinamična drža - pojavi se
KONTRAPOST
• priljubljene naravne drže, gibanje in povezava med osebami; popolna
telesa in slikovito nagubana oblačila
• izredno priljubljen material za kipe je bron, marmor se uporablja predvsem
za stavbno plastiko
• znani klasični grški kiparji:
- 5. stol. pr. n. št.: Poliklet, Fidija, Miron
- 4. stol. pr. n. št.: Praksitel, Lizip, Skopas

10. Efeb z Akropole (Kritiosov deček), 490 – 480 pr. n. št., Muzej na Akropoli, Atene

11. AVRIGA,
478 ali 474
Auriga (Voznik) iz Delfov,
474 pr. n. št.,
Muzej Delfi

13. Zeus ali Pozejdon z rta Artemision,
ok. 460-450 pr. n. št.,
National Archaeological Museum,
Atene

15. Kipa iz morja pri mestu Riace
(Bronzi di Riace),
ok. 460-450 pr. n. št.,
Museo Nazionale della Magna Grecia,
Reggio Calabria

16. Miron
Diskobolos (metalec diska),
ok. 450 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija po bronastem originalu,
Palazzo Massimo alle Terme, Rim

17. Poliklet
Doriforos (Kopjenosec),
ok. 450-440 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija po bronastem originalu,
Museo Archeologico Nazionale di Napoli

18. Fidija
Atena Partenos, rekonstrukcija,
krizelefantinska tehnika,
ok. 438 pr. n. št.

19. Fidija
Olimpijski Zeus, krizelefantinska tehnika,
rekonstrukcija,
ok. 430 pr. n. št.

20. Praksiteles
Knidska Afrodita,
ok. 350-340 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija,
Glyptothek, München

21. Arhitektura in stavbna plastika

22. zatrep / čelo
akroterij
triglif
arhitrav
abakus
ehinus
vrat
metopa
steblo
Stilobat – podnožje stebra
Stereobat –
Podnožje stebrišča
voluta
abakusKapitel
baza
steber
žlebiči
friz
Voluta
Rozeta
Akant
Arhitrav /
preklada
žleb
greben
DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED
venec
friz
Kapitel
Zobni friz
Ogredje

24. Olimpija

25. Olimpija

26. Olimpija

27. Zevsov tempelj, ok. 472-456 pr. n. št.,
Arhitekt Libon iz Elide, Olimpija
Rekonstrukcija

28. Zevsov tempelj, Olimpija
- okras na timpanonih, mojster Pajonij,
ok. 460 pr. n. št.
- okras na metopah v portiku, mojster iz
Olimpije, ok. 460 pr. n. št.

29. Vzhodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija

32. Zahodni timpanon, Archaeological Museum, Olimpija

36. ZGORAJ (Z stran):
Heraklej ubije nemejskega leva
Heraklej se bojuje z lernajsko hidro
Heraklej prinese stimfalske ptice v Atene
Heraklej ujame kretskega bika
Heraklej ukroti kerinejsko košuto
Heraklej ubije kraljico Amazonk
SPODAJ (V stran):
Heraklej z erimantskim merjascem
Heraklej in ena od Diomedovih kobil
Heraklej ubije Geriona
Heraklej in zlata jabolka Hesperid
Heraklej in Kerber
Heraklej čisti Avgijeve hleve
Zevsov tempelj, metope, Archaeological Museum, Olimpija, in Musée du Louvre, Pariz

37. Heraklej in zlata jabolka Hesperid

40. Atene

41. Akropola, Atene

43. Periklej, rimska kopija Kresilasovega kipa,
ok. 429 pr. n. št.,
British Museum, London
Akropola, maketa

44. Akropola, Atene

45. Propileje, ok. 437-432 pr. n. št.

46. Propileje, rekonstrukcija

47. Propileje

48. Partenon, arhitekta Iktin in Kalikrat, ok. 447-438 pr. n. št.

49. Partenon

50. Friz 
Partenon, kiparski okras:
- na obeh trikotnih
timpanonih so prizori z
zgodbo Atene,
- metope, ki se v frizu
izmenjujejo s triglifi,
- friz, ki poteka po zunanji
strani naosa pod stropomMetope 
Timpanon 

51. Partenon, ostanek kiparskega okrasa in situ

52. Vzhodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.
British Museum, London

55. rekonstrukcija
Zahodni timpanon, ok. 447-432 pr. n. št.
British Museum, London

57. Metope, ok. 446-442 pr. n. št.

58. Južne metope:
KENTAVROMAHIJA
nahajališče:
Acropolis Museum, Atene,
in
British Museum, London

59. Metope s partenona, New Acropolis Museum, Atene

60. Lawrence Alma-Tadema, Fidija razkazuje partenonski friz prijateljem, 1868

61. Partenonski friz, British Museum, London

62. Partenonski friz, ok. 442–438 pr. n. št.
Panatenajska procesija

63. VZHODNI FRIZ - deklice - junaki - bogovi - peplos - bogovi - junaki - deklice

64. Peplos 
VZHODNI FRIZ

65. VZHODNI FRIZ

66. ZAHODNI FRIZ - konjeniki

67. JUŽNI FRIZ, vzhodni del – žrtvene živali

68. SEVERNI FRIZ: vzhodni del – nosači, žrtvene živali

69. Tempelj Atene Nike, ok. 421–415 pr. n. št.

70. Tempelj Atene Nike, okras na balustradi, ok. 410 pr. n. št.

71. Erehtejon, ok. 421-405 pr. n. št.

72. Erehtejon

73. Agora, Atene
Stoa
Odeon
Bulevterij

74. Odeon
Stoa
Bulevterij

75. Shema grškega gledališča

77. TEATRON
ORKESTRA
SKENE

78. Gledališče v Epidavru, ok. 330-320 pr. n. št.

80. Urbanizem

81. mesto MILET, arhitekt Hipodam, 470 pr. n. št.

82. mesto PRIENA, 350 pr. n. št.