1. GOTIKA NA
SLOVENSKEM
(13.stoletje do začetka 16. stoletja)

2. Značilnosti arhitekture
Uveljavljanje rebrastega obokanja (križno
rebrasti, zvezdasti, mrežasti), zašiljeni loki,
večja členjenost, razgibanost in lahkotnost
Prezidavanje in dozidavanje romanskih
cerkva (kor)
Stopnjevana cerkev (Ptujska gora)
Gorenjska dvoranska cerkev (Kranj)
Gradovi (grofje Celjski, Ptujski gospodje)

3. Kostanjevica na Krki
cistercijanski samostan,
ustanovljen 1234,
kasneje barokiziran
Južna stranska ladja

4. Stična, cistercijanski
samostan
Križni hodnik, v 13. stoletju
dodali zgodnjegotski križno-
rebrasti obok s hruškastim
profilom

5. Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, Novo mesto, podaljšan
prezbiterij (kor), pred letom 1429

6. Opatijska cerkev sv. Danijela v
Celju, okr. 1380

7. Kapela Žalostne Matere božje
ob opatijski cerkvi sv. Danijela,
okr. 1400-1415
Enoladijski dvoranski
prostor s križnorebrastim
obokom, naslonjena na
severno steno prezbiterija
cerkve sv. Danijela .
Slikovita dekoracija:
sedilje, baldahini, konzole

8. Tri pole
križnorebrastega
oboka

9. Tip privatne plemiške kapele

10. Slikovita dekoracija:
bogata členitev sten,
figuralno okrašene
konzole, razčlenjeni
baldahini, sedilje

11. Ptujska gora, romarska cerke Matere božje pomočnice

12. Ptujska gora, okr. 1400, kiparska in slikarska
oprema do 1420, triladijska stopnjevana
cerkev brez transepta, z vrinjenim zvonikom,
oprema do 1420, celostna gotska cerkev

13. Ptujska gora, stopnjevana dvoranska cerkev

14. Kranj , ž.c. sv. Kancijana, dvoranska cerkev,

15. Ladja okr. 1450, kor okr.1410

16. Kor okr. 1410,
Vpliv na gradnjo
cerkva v Škofji Loki,
Radovljici, Crngrobu
Konzolna glava

17. Crngrob pri Škofji Loki

18. Crngrob, cerkev Marijinega oznanjenja

19. Crngrob pri Škofji Loki

20. Župna cerkev sv. Jurija v
Slovenskih Konjicah, okr.
1500.
POZNA
GOTIKA
Rebra dobijo
dekorativen značaj
Manjša vloga
zunanjkih opornikov
Poslikava reber in
obokov

23. Opečna rebra oblikujejo cvetnozvezdaste oboke

24. Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, Novo mesto, podaljšan
prezbiterij (kor), pred letom 1429

26. Tripolni križno rebrasti
obok v koru
Kapiteljske cerkve,
Novo mesto

27. Koper, Pretorska palača, 1481, beneški zgledi

28. Koper, Loža

29. Piran, “benečanka”

30. Celjski grad

32. Grad Kamen pri Begunjah

33. KIPARSTVO
Arhitekturna plastika: gotsko profilirani
portali, sedilje, kapiteli
Polna ali obla plastika: upodobitve Marije
na prestolu s Kristusom, stoječa Marija z
detetom, Pieta, Trpeči Kristus- križani,
Mednarodni mehki slog (1400-1420): lepa
Marija, Pieta, Marija zavetnica s plaščem,
svetniki, Roženvenski oltar

34. Kristus na križu, okr. 1370-
80, lipov les, v. 245 cm,
Piran, krstilnica ob ž.c. sv.
Jurija, delo beneškega
rezbarja
VEJNATO RAZPELO
Monumentalno razpelo
Plastično poudarjene
Kristusove rane: izraz
verskega čustvovanja,
čaščenja relikvij in
razširjenosti nabožnih del, ki
so posebej poudarjala
Kristusovo trpljenje

35. Krakovska Marija,
1265-1270, Narodna
galerija, iz kapelice
v Krakovski ulici v
Ljubljani, pred tem
nad vhodom v
križevniško cerkev

36. Solčavska Marija,
1270-1280, obla
plastika, Narodna
galerija, prinešena iz
ž.c. v Solčavi

37. Lepa Madona
in Pieta
Aristokratska,
pritajena žalost
Zavedanje smrti
Lepa
Sočutna, okr.
1410, Kapela
Matere Božje,
Celje

38. Stoječa Marija, z detetom
– Lepa Madona,
ptujskogorska delavnica,
okr. 1410, peščenec,
Narodna galerija,
Ljubljana

39. Roženvenski oltar,
Marija z Jezusom,sv.
Katarina in sv.
Andrej, Ptujska gora

40. Oltarni podobi:
sv. Barbara
in
sv. Katarina,
za cerkev
nemškega
viteškega reda v
Veliki Nedelji,
ptujskogorska
delavnica, okr.
1410, Narodna
galerija, Ljubljana

41. Sv, Jakob, Loretski oltar,
Ptujska gora

42. Ptujska gora, Marija zavetnica s plaščem, 1410-1420

43. Ana Samotretja,
štajerski rezbar,
Radgonska Ana, okr.
1490, les
Realistični obrazi in telesa,
Močnejše gube (mehkejša
plastična gmotnost)

44. SLIKARSTVO
Freske v cerkvah, krilni oltarji in rokopisi
Slikarske delavnice (tudi potujoče) in slikarji:
Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Janez iz
Kastva, Mojster Bolfgang, Mojster Vid
Ikonografska posebnost: KRANJSKI
PREZBITERIJ (način poslikave)

45. Ptujski oltar, Konrad Laib, okr. 1460, tempera na lesu, Ptuj, ž.c. Sv. Jurija

46. Mojster Kranjskega oltarja (Vid iz
Kamnika) :
BEG OGLEJSKIH SVETNIKOV -
mučencev, ok. 1500, praznična
stran levega krila nekdanjega
glavnega oltarja ž.c. v Kranju,
shranjen na Dunaju v muzeju
srednjeveške avstrijske umetnosti

47. Župnijska cerkev Marije Vnebovzete, Turnišče, zač. 1267

48. Turnišče, poslikava, 1380-1400, mojster Janez Aquila

51. Ptuj, ž.c. sv. Jurija

52. Selo, Zadnja večerja,
po letu 1400,
dunajsko izšolani
zahodnopanoski
slikar zgodnjega 15.
stoletja

53. KRANJSKI PREZBITERIJ
Suha pri Škofji Loki,

54. Kranjski prezbiterij in poslikava sten v ladji
Obok: Kristus v mandorli kot sodnik med simboli
evangelistov (Maiestas Domini), obkrožajo ga
angeli (lahko tudi druge figure)
Stene: apostoli in druge osebe iz Biblije
Slavoločna stena: prizori stare in nove zaveze
Severna stena ladje; poklon sv. treh kraljev
Južna stena ladje: Marijini prizori in drugi prizori
Zahodna stena: Poslednja sodba

56. Ptujska gora, Prizori Kristusovega trpljenja in svetniki z ustanovnikom,
Križani, Vstajenje, Oljska gora, sveti Katarina inDoroteja, Pieta, sv.
Andrej in Krištof , 1424/26

57. MEDNARODNI
MEHKI SLOG
Muljava, p.c., JANEZ LJUBLJANSKI, Marijina smrt, okr. 1460

58. Cerkev sv.
Janeza v
Bohinju, ,
poslikava
oboka
prezbiterija,
Mojster
bohinjskega
prezbiterija,
okr. 1440

59. Suha pri Škofji Loki,
sv.Peter, Pavel in
Jakob st., freska,
Suški mojster,
okr.1450

60. Mače. Sv. Krištof
OPOMINJAJOČE
PODOBE
Crngrob, Sv. nedelja

61. Crngrob,
romarska cerkev,
Kristusovo rojstvo,
oltarna vzhodna
pola, Mojster
Bolfgang,
okr.1450-1465
POZNOGOTSKI
REALIZEM
Plastično modeliranje
tkanin
Natlačena kompozicija
Pomanjkljiva perspektiva
Čustva: Jožefova
zaskrbljenost, kaša pa kipi

62. PARADNA
PODOBA
Idealizirane
osebe kraljev in
spremstva
Iluzija dobrega,
z blaginjo in
pravičnostjo
urejenega sveta
Mače. Poklon sv.
Treh kraljev,
1467

63. Cerkev sv.
Janeza v Bohinju
Herodova gostija
Obglavljenje sv.
Janeza Krstnika,
Mojster Jakobove
legende, okr.
1515-1530

64. Hrastovlje

67. Apostoli v apsidi

68. Prestol milosti

69. Stvarjenje
svetlobe

70. Upodobitev
mesecev

71. ISTRSKO
SLIKARSTVO
Hrastovlje

72. Delo prvih staršev
Mrtvaški ples
11 parov, sestavljenih iz
okostnjakov in
predstavnikov človeštva –
različnih starosti in stanov

73. Hrastovlje, Mrtvaški ples

76. Sv. Primož nad Kamnikom

77. Dvoladijska cerkev, zvezdasto obokan strop

78. Severna stena ladje: Poklon treh kraljev, 1504 (monogram avtorja VF)

80. DONATORSKA
IN MILOSTNA
PODOBA
Sv. Primož nad
Kamnikom

81. Sv. Primož, 1504 Ptujska gora, okrog 1410

82. Južna stena ladje: Marijino rojstvo in Marija pri tkanju, 1504
(cikel 12 slik iz Marijinega življenja)

83. Sv. nedelja, 16. Stol.
Pristava pri Polhovem
gradcu

84. Sv, Krištof, Vrzdenec
pri Horjulu

85. Literatura in slikovni viri
Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005
Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina,učbenik, DZS, 2003
Šumi, Nace: Umetnost na Slovenskem, diapozitivi s komentarjem, Ljubljana, 1998
Stele, France: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Mladinska knjiga, 1966
Hõfler, Janez in Štefanac, Samo: Umetnost srednjega veka na Slovenskem,
arhitektura in kiparstvo, Filozofska fakulteta, 1994
Rojc, Jasna, Umetnost na Slovenskem, skripta za pouk umetnostne zgodovine, Šolski
center Nova Gorica, 2004
Marjana Gmajner-Korošec, Zgodovina likovne umetnosti, učno gradivo za
maturitetni predmet zgodovine umetnosti (CD)
Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 2000
Enciklopedija Slovenije, zbirka, Ljubljana 1987-2002
Slikovno gradivo Jasne Rojc
Slikovno gradivo s spletnih strani: med drugim
http://web.ng-slo.si/
http://www.destinacije.com

86. Ponavljanje