1. RENESANSA 1420 (v Italiji) in 1430 (v S Evropi) - 1600

2. Pomen: Renascimento –it. Izraz Ponovno rojstvo Človek in narava Delitev na: Umetnost renesanse in manierizma v Italiji Renesanso v severni Evropi.

3. Umetnost renesanse in manierizma v Italiji 1420 – 1600 Vlaganje denarja v umetnine odkritje spisov antičnega matematika Evklida –Elementi in arhitektura Vitruvija Naročniki so postali tudi bogati meščani ˝geniji˝: Michelangelo, Rafaelo, Leonardo in Tizian Leonardo da Vinci: Vitruvijski človek 1485-1490, Benetke

4. Renesančna arhitektura Obuditev antičnega duha Slavoloki, stebri, zlati rez, geometrijska skladnost Načelo simetrije in središčne kompozicije ter uravnovešenost med vodoravnimi in navpičnimi smermi Cerkve s centralnim tlorisom Arhitekti: FilippoBrunelleschi, MichelozzoMichelozzi, Leon Battista Alberti in Donato Bramante

5. FilippoBrunelleschi: San Lorenzo, 1421-1430, Firence

6. Arhitektura manierizma Dvorišča z vrtovi in skritimi vodnjaki Nasprotja: zaprtega stavbnega telesa – kolonade pred njimi močne svetlobe – sence pretirano obložena pročelja z mnogimi kipi – barvita polja poudarjene rustike v pritličju – razrahljana nadstropja Andreo Palladia ->zgled v Angliji in Franciji (17. – 19. stol) Dvorec Zemono nad Vipavo-manieristična vila Sv. Peter v Rimu, 1506 Končna podoba bazilike sv. Petra, 1657-1667 Zasnova DonataBramanta Zasnova Michelangela, 1546

7. Renesančno kiparstvo Cilji: posnemati naravo, doseči antične mojstre Vpliv realizma-idealizirani kipi Prostostoječi kipi golih teles Firence, Rim, Padova, Benetke LorenzoGhiberti: Jožefova zgodba, vrata paradiža, 1425-1452, Firence Michelangelo Buonarroti: Mojzes, 1515-1516, Rim

8. Kiparstvo manierizma Mestni spomeniki, vodnjaki, parki Gibkost, dinamičnost, prodiranje v prostor Pretiravanja (feminizacija, mišičnost) Figura serpentinata Giambologna (Giovanni da Bologna): Merkur, 1564, Firence

10. motivi: iz krščanske mitologije, iz sodobne zgodovine (bitke, zgodovina rodbin...), pastoralni motivi (npr. nimfe in pastirji), žanrski motivi...

11. cilj: vzpostaviti neposreden stik med sliko in gledalcem

13. vsak slikar mora obvladati področja matematike, filozofije, literature in jezikoslovja

14. telesna prepričljivost, razgibanost

15. poudarek na okolje, osvetlitev in detajl

16. zaobljenost in tridimenzionalnost

17. linearna perspektiva – vse navidezne črte se združijo v eni točji v obzorju

20. Firence, Rim in Benetke

21. v ospedje je postavljena uravnovešenost čustev in lepota kot skladnost celote (slikarji si to na različne načine razložijo)

22. cilj: vzbuditi naraven občutek za barvo, svetlobo, skladnost...

23. predstavniki: Perugin, Leonardo da Vinci, Rafael, MichelangeloGiorgione: Trije filozofi, ok. 1500, Dunaj

25. beg v prostor – zdi se, da nas silnice vlečejo v globino slike

26. koncepti se razlikujejo po deželah z različnimi veroizpovedmi

27. predstavnik: Michelangelo, El Greco, TizianEl Greco: Vstajenje, ok. 1600, Madrid, Prado

30. v Nemčiji se več ali manj ohrani gotski slog, v Franciji pa se razvije poseben tip arhitekture

32. mitološki in posvetni motivi, naravna upodobitev človeka

33. težavne kompozicije, prefinjenost, razkošje, alegorije

34. Nemčija - dvor Maksimilijana I. Habsburškega; Francija - grad Fontainebleau Jean Goujon: Nimfe (Vodnjak nedolžnih), 1547 – 1549, Pariz

36. slikanje snovnih detajlov (tkanina, les, kovina, steklo...)

37. črpanje tem iz krščanstva in sodobnega življenja

38. beg v prostor, serpentinasta figura