1. Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
UMETNOST
EGEJSKIH CIVILIZACIJ
2.
3. Egejske civilizacije
• Minojska - Kreta (3650-1170 pr. n. št.)
• Kikladska - Kikladski otoki (3200-1100 pr. n. št.)
• Heladska, katere zadnja faza je poimenovana
mikensko obdobje - celinska Grčija (2800-1050 pr. n. št.)
4. Egejska umetnost
• vzhodni del Mediterana - Egejsko morje
• razvoj v 3. in 2. tisočletju pr. n. št.
• v središču pozornosti je človek
7. Kikladska umetnost
• Kikladi - majhna skupina otokov v Egejskem morju
• umetnost med 2600 do 1100 pr. n. št. (bronasta doba)
• prevladujejo grobni pridatki, najdeni v skromnih kamnitih grobovih
• predvsem podobe idolov (velike od 15 do 150 cm), posodje iz
keramike in kovine
Kikladski idoli
• marmor
• predstavljajo golo žensko figuro v stoječem položaju s prekrižanimi
rokami na prsih
• boginja plodnosti, motiv poznan že iz kamene dobe
• prve skulpture ženskih aktov v naravni velikosti
• površina je bila poslikana
9. Marmorna figura, ok. 3200–2800 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Marmorna figura, ok. 2600–2400 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
10.
11. Harfist, ok. 2800-2700 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Harfist, ok. 2600-2300 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
13. Marmorna glava (del ženske figure),
ok. 2700–2500 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
Marmorna glava večjega kipa z ostanki
pigmenta, ok. 2600-2500 pr. n. št.,
J. Paul Getty Museum, Malibu
14. Constantin Brancusi, Muza, 1912,
Guggenheim Museum, New York
Amedeo Modigliani, Ženska glava, 1910,
National Gallery of Art, Washington
15. Vaza in vrča, ok. 2300–2200 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
16. Keramični vrč v obliki ježa (ali medveda) iz Syrosa,
ok. 2700-2200 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
20. Relativna kronologija minojske civilizacije
Po Arthurju Evansu:
• Zgodnje-minojsko obdobje
(ZM 3650-2160 pr. n. št.)
• Srednje-minojsko obdobje
(SM 2160-1600 pr. n. št.)
• Pozno-minojsko obdobje
(PM 1600-1170 pr. n. št.)
Po Nicolasu Platonu:
• Obdobje pred palačami
(3000-1900 pr. n. št.)
• Obdobje starih palač
(1900-1700 pr. n. št.)
• Obdobje novih palač
(1700-1425 pr. n. št.)
• Obdobje po palačah
(1425-1100 pr. n. št.);
v Knososu: Obdobje zadnje palače
(1425-1380 pr. n. št.)
Obdobje po palači
(1380-1100 pr. n. št.)
21. • ok. 1700 pr. n. št.: prvi potres in konec obdobja starih palač
• ok. 1570 pr. n. št.: drugi potres
• ok. 1550-1500 pr. n. št.: izbruh vulkana Santorini in rušilni cunami
• ok. 1425 pr. n. št.: invazija Mikencev in konec obdobja novih palač
• ok. 1200-1100 pr. n. št.: invazija ljudstev z morja, konec Egejskih civilizacij
Kronologija propadov
26. Arhitektura
• velike PALAČE - središče političnega, verskega in gospodarskega življenja
• prebivališča vladarja in njegovega dvora ter prava ''urbanizirana središča'' z
bivalnimi, gospodarskimi in obrtniškimi prostori ter skladišči
• nepravilni tlorisi - manjši prostori v več nadstropjih okrog osrednjega
odprtega dvorišča, posamezne dvorane povezujejo prepleti hodnikov,
predhodov, stopnišč
• barvita dekoracija – stenske slike, reliefi, kamnite plošče…
• ni teženj po monumentalnosti; niso grajene, da bi naredile vtis na gledalca,
temveč da bi zadostile ekonomskim in bivanjskim potrebam prebivalstva
• izjemna gradbena naprednost: tlakovane poti, kanalizacija, prezračevalni
jaški, akvedukti za vodo z gora, cisterne za zbiranje deževnice…
• niso obzidane (varna lega otoka)
• na ruševinah starih (1900-1700 pr. n. št.) so postavljene nove palače (1700-
1450 pr. n. št.)
27. Mozaik s podobo mesta iz Knososa,
ok. 1700-1600 pr. n. št.,
Archaeological Museum, Herakleion
44. Kiparstvo
• ni monumentalnega kiparstva
• prevladujejo majhni izdelki iz keramike, lesa, kovine
• zoomorfne in antropomorfne figure kot votivi v svetiščih
• primer majhnih kipcev boginj s kačami - verjetno kultna funkcija
45. Kačji boginji, ok. 1700-1500 pr. n. št.,
Archeological Museum, Herakleion
46. Moška votivna figura,
ok. 2000-1850 pr. n. št.
Kipec iz Palaikastra,
krizelefantinska tehnika,
ok. 1480-1425 pr. n. št.,
Archeological Museum, Sitia
Rekonstrukcija
47. Zlatarstvo
Prstan z reliefom, ok. 1500-1400 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
Obesek s čebelami iz Malie, ok. 1500-1400 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
48. Zlati skodelici iz grobnice Vapheio pri Šparti,
ok. 1650-1450 pr. n. št.,
National Archeological Museum, Atene
49. Slikarstvo
Vazno slikarstvo
• keramika z motivi iz rastlinskega in živalskega sveta
Stensko slikarstvo
• kot dekoracija prostorov (stene in stropovi) in za prenos verskih sporočil
• poslikave se začno nad ozkim pasom kamnitih plošč nad tlemi
• tehnika prave freske (fresco buono) z detajli, izvedenimi na suho podlago
• izredno živahne barve – zemeljski pigmenti in minerali
• profani motivi: poleg ornamentalne okrasitve tudi upodabljanje narave (flore in
favne), atletskih tekmovanj, motivov z biki (lov na bike, njihovo preskakovanje…),
prizorov iz vsakdanjega življenja, podobe dvorjanov in dvorjank…
• sakralni motivi: rituali, procesije, podobe božanstev, mitoloških bitij (grifoni) …
• vrhunec v obdobju novih palač
• večina poslikav fragmentarno ohranjenih, skoraj nič ni in situ – številni poskusi
rekonstrukcij
69. Periodizacija mikenske civilizacije
• Mikensko obdobje I ali Doba formacije (1550-1500 pr. n. št.)
• Mikensko obdobje II ali Doba ekspanzije (1500-1425 pr. n. št.)
• Mikensko obdobje III (1425-1100 pr. n. št.)
ali Doba največjega razcveta (1425-1200 pr. n. št.)
in Doba dekadence (1200-1050 pr. n. št.)
70.
71. Posoda z upodobitvijo trojanske vojne, ok. 570-590 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York