Umetnostna zgodovina, etruščanska umetnost, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt

1. Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
UMETNOST
ETRUŠČANOV

2. Ljudstva na območju Mediterana, 900-700 pr. n. št.

3. Splošno
• izvor Etruščanov še ni pojasnjen, bodisi je prišlo ljudstvo iz Lidije v Mali
Aziji ali pa naj bi bili avtohtona italska kultura (vilanovska kultura)
• kot v Grčiji gre za mestne države, katerih gospodarstvo temelji na
poljedelstvu in pomorstvu
• razviti aristokratski urbani kulturi vlada elita plemičev in duhovnikov
• umetnosti na Apeninskem polotoku ne moremo obravnavati brez naslona
na dosežke Etruščanov
• zaradi pomanjkanja pisnih virov največ podatkov o njihovi kulturi izhaja iz
številnih grobnic in nekropol

5. Umetnost
• etruščanska umetnost se je izoblikovala v 7. stoletju pr. n. št. in dosegla višek v 6. in
5. st. pr. n. št. (sovpada z grškim arhaičnim obdobjem - od 6. st. do 450 pr. n. št.)
• v pozni fazi med 3. in 2. stol. pr. n. št. se zlije z rimsko kulturo
• gre za inovativen in edinstven slog, na njihovo umetnost so močno vplivali grški,
orientalski in egipčanski stili, ki pa so jih predelali v skladu s svojimi potrebami
• arhitektura: inženirska arhitektura (lok, obok, ceste, mostovi) in templji
(neohranjeni zaradi neobstojnih materialov)
• kiparstvo: so mojstri obdelovanja kovin, izdelujejo velike plastike v terakoti in
bronu ter dragocene uporabne predmete
• slikarstvo: bogato opremljene grobnice s prizori vsakdanjega življenja

6. Arhitektura

7. Mesto Civita di Bagnoregio

8. Opora in
preklada
Konzolni
lok
Trikotni
lok
Polkrožni
lok
Polkrožni lok Banjasti (sodasti) obok Križni obok

9. Cloaca Maxima, Rim
Naselje na Palatinu, 9. stol. pr. n. št.

10. Vkopana cesta, Via cava, Sorano
Etruščanska cesta, Sarteano

11. Arco Etrusco (Porta Augusta),
2. stol. pr. n. št., Perugia

12. Porta Marzia (Marsova vrata),
2. stol. pr. n. št., Perugia

13. Porta all'arco, Volterra, 4. stol. pr. n. št.

14. Bronasto ogledalo z vidcem Chalchasom,
ki bere iz jeter, pozno 5. stol. pr. n. št.,
Gregorian Museum, Vatikan
Bronasti model ovčjih jeter iz Decima di Gossolengo,
konec 2. oz. zgod. 1. stol. pr. n. št.,
Museo Civico, Piacenza

15. Etruščanski tempelj

16. antefiks akroterij

17. • kamen
• enoten izgled z vseh strani
• baza s stopniščem vsenaokrog
• peripter (obdan s stebriščem)
• prostil (stebrna dvorana) pred in za
celo
• enoladijska cela
• dorski in jonski slog
• okras v timpanonu in frizu
• les, opeka, kamen le za bazo
• frontalen
• stopnišče na vhodni strani
• prostil samo spredaj
• troladijska cela
• toskanski stebrni red
• odprt timpanon
• okras na strehi in ob napuščih
Grški tempelj
Etruščanski tempelj

18. Tempeljski kompleks

20. Veji, svetišče Portonaccio,
ok. 510 - 500 pr. n. št.,
Apolonov tempelj

22. Rekonstrukcija strehe etruščanske stavbe,
ok. 600-575 pr. n. št., Poggio Civitate

23. Rekonstrukcija Apolonovega templja, Veji

24. Rekonstrukcija etruščanskega templja
v parku Ville Giulie (etruščanski muzej),
Rim

26. Žare v obliki hiše, terakota,
9. in 8. stol. pr. n. št.

27. Antropomorfni žari, 8. in 6. stol. pr. n. št.,
Museo Archeologico Nazionale, Chiusi

29. 29
Necropolis Banditaccia, 7.-2. stol. pr. n. št., Cerveteri

30. 30Grobnice, 7.-2. stol. pr. n. št., Cerveteri

31. Grobnica s ščiti in stoli, 6. stol. pr. n. št., Cerveteri

32. Grobnica s ščiti in stoli

33. Notranjščina grobnice z reliefi, 3. stol. pr. n. št., Cerveteri

35. Caere, or Cerveteri and its surrounding necropoleisGrobnica Regolini-Galassi, 650-640 pr. n. št., nekropola Sorbo, Cerveteri

37. Grobnica Regolini-Galassi,
rekonstrukcija notranjščine

38. Fibula z levi iz grobnice Regolini-Galassi,
Musei Vaticani, Rim

39. Zlata prsna plošča iz grobnice
Regolini-Galassi

40. Srebrna čaša, zlata ogrlica z
obeski in fibule iz grobnice
Regolini-Galassi

41. Bronasta postelja
iz grobnice Regolini-Galassi

42. Bronasti kotel z levjimi glavami
iz grobnice Regolini-Galassi

43. Piksida s pokrovom s sfingo
in posodica za črnilo
iz grobnice Regolini-Galassi

44. Kiparstvo

45. Apolon (Apulu) iz Vejev,
ok. 510 - 500 pr. n. št., Museo
Nazionale di Villa Giulia, Rim

46. Kuros iz Anavysosa,
ok. 530 pr. n. št.
Apolon iz Vejev, ok.
500 pr. n. št.

48. Antefiksa iz Vejev

49. Antefiks s podobo
Gorgonine glave iz
Vejev

50. Krilata konja, 6. stol. pr. n. št.,
Museo Archeologico Nazionale
Tarquiniense, Tarkvinija

51. Sarkofag z objetim parom, Cerveteri, ok. 520 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

54. Sarkofag zakoncev, ok. 520 - 510 pr. n. št.,
Musée du Louvre, Pariz

55. Žara iz alabastra,
pozno 4. ali zg. 3. stol. pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art,
New York

56. Kapitolinska volkulja, ok. 500-480 pr. n. št., Musei Capitolini, Rim

57. Himera iz Arezza, ok. 400 pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale, Firence

58. Mars iz Todija,
pozno 5. ali zg. 4. stol. pr. n. št.,
Musei Vaticani, Rim

59. Aulus Metellus (Govornik, L'Arringatore),
ok. 100 pr. n. št.,
Museo Archeologico Nazionale, Firence

60. Portret bradatega moškega (Brut),
3. stol. pr. n. št.,
Palazzo dei Conservatori, Rim

61. Portret iz Manganella,
1. stol. pr. n. št.,
Museo Nazionale Etrusco
di Villa Giulia, Rim

62. Parisova sodba, gravura na ogledalu,
4. ali 3. stol. pr. n. št., Musée du Louvre, Pariz

63. 63
Cista Ficoroni, ok. 300 pr. n. št.,
Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

66. Slikarstvo

67. Tarkvinija, nekropola Montarozzi

68. Grobnica lova in ribolova,
konec 6. stol. pr. n. št.,
Tarkvinija

69. Grobnica lova in ribolova

70. Grobnica lova in ribolova

71. Grobnica levinj, ok. 520 pr. n. št., Tarkvinija

73. Grobnica leopardov, 480–450 pr. n. št., Tarkvinija

74. Grobnica leopardov

75. Grobnica leopardov

76. Tomb of the Augurs, c. 520 BC, tufa & paintGrobnica svečenikov (avgurjev), 520 pr. n. št., Tarkvinija

77. Grobnica avgurjev

78. Grobnica avgurjev