Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja

628 views

Published on

Published in: Education, Spiritual, Technology
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
628
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
48
Actions
Shares
0
Downloads
4
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja

  1. 1. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KRASA Ekipa PRŠUTI : Jan Zavadlal, Staša Krošelj, Anja Slavec OŠ Antona Šibelja-Stjenka Komen Mentorica: Dragica Ukmar Kodelja Ljubljana, 19.4.2011
  2. 2. KOMEN - občina Komen <ul><li>Občina Komen je kraška občina, ki se razteza na 103 km2  površine. V njenih 35 naseljih živi 3556 prebivalcev. </li></ul><ul><li>Kras zaznamujejo : </li></ul><ul><li>površinski in podzemni naravni pojavi , </li></ul><ul><li>izjemna biotska pestrost in </li></ul><ul><li>značilna kraška krajina , </li></ul><ul><li>ki je besedico kras kot strokovni izraz, ponesla v svet. Iz nje izvira tudi relativno mlada naravoslovna znanstvena veda »krasoslovje«, ki se ukvarja s preučevanjem kraških pojavov in posledično z nastankom Krasa. </li></ul><ul><li>Podobe Krasa se spreminjajo. Tu še vedno najdemo neokrnjeno naravo čez katero so speljane številne kolesarske steze in urejene pešpoti. Pri nas najdete tudi večno skrivnostni podzemni svet. </li></ul><ul><li>Zaradi naravnih danosti je kraška krajina pester mozaik življenjskih okolij z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom . </li></ul>
  3. 3. KRAS
  4. 4. <ul><li>Kraški svet Slovenije je z vrstami rastlin in živali med najbogatejšimi območji Evrope in zato eno od “vročih” točk biotske raznovrstnosti na svetu. </li></ul><ul><li>Zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora se podoba kraške pokrajine spreminja . Obsežne površine se zaraščajo, posledično pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. </li></ul>
  5. 5. <ul><li>Na območju občine Komen je prisotnih veliko različnih habitantnih tipov in posledično cela vrsta zaščitenih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. </li></ul><ul><li>Kras predstavlja tudi tretje največje mednarodno pomembno področje za ptice v Sloveniji! </li></ul><ul><li>Tu gnezdijo ogrožene vrste ptic v velikovečjem številu kot drugod po Sloveniji. </li></ul><ul><li>Te ptice so: velika uharica, krakoperutni vrtnik, pisana penica, puščavec, smrdokavra in veliki skovik. </li></ul>
  6. 6. Na naši šoli smo se o biodiverziteti zelo dobro poučili v lanskem šolskem letu. Medse smo povabili dr. Andreja Gogala, kustosa v prirodoslovnem muzeju Slovenije. G. Andrej je namreč raziskoval prav biotsko raznovrstnost Krasa. Za nas učence je imel poučno predavanje, v šolski avli pa smo imeli postavljeno njegovo bogato razstavo. Z njegovim širokim znanjem, nam je približal naravo in opozoril na živali in rastline, ki jih vsakodnevno srečujemo in se niti ne zavedamo njihovega pomena.
  7. 7. <ul><li>S pomočjo g. Gogale in ornitologinje iz Zavoda rdeči apolon iz Budanj, ki je poudarila pomen varstva in ohranjanja ptic, smo se omejili na odkrivanje bidoiverzitete suhih travišč , kmetijske pokrajine in gozda . </li></ul><ul><li>PTICE, KI IZGINJAJO </li></ul><ul><li>Vemo pa, da nam v bodoče ostaja še odkrivanje biodiverzitete ostalih življenjskih prostorov kraške pokrajine: mokrotnih travnikov, kalov in lokev, skalnih razpok, melišč in kamnitih trat, kraških jam. </li></ul>
  8. 8. <ul><li>TRAVNIKI </li></ul><ul><li>Zelo zanimivi so kraški suhi travniki , ki nas obdajajo. Dajejo nam videz naravnega habitata, ker tu nimamo intenzivnega kmetijstva in dokaj toplo podnebje. Njihova podoba je vsak mesec drugačna. </li></ul><ul><li>Močna burja izsušuje rastje in tla, kar onemogoči širjenje gozdov. Tudi pogosti požari preprečujejo rastju, da bi se prehitro zaraščalo. </li></ul>
  9. 9. <ul><li>Na kraških travnikih najdemo dosti rastlinskih vrst, ki jih drugje ne vidimo več. </li></ul><ul><li>Npr. : progasti žafran – cveti že februarja, gorski kosmatinec, jagodasta hrušica, gorska logarica, kukavičnice – npr. mačja ušesa, narcise, potonike, ilirski mečki. </li></ul><ul><li>Ametistasta možina progasti žafran gorski kosmatinec </li></ul>
  10. 10. <ul><li>Rastline so le majhen del raznovrstnosti na travnikih. Rastline so vir hrane številnim rastlinojedcem(srnam , zajcem, kobilicam, metuljem, čebelam, hroščem, muham…) </li></ul><ul><li>Izvedeli smo, da na Krasu živi več kot 2000 vrst hroščev. </li></ul><ul><li>mrežasta stenica kratkotipalčnice </li></ul>metulj okarček metulj petelinček veliki modrookec hrastov kozliček
  11. 11. <ul><li>cvrčalke, endemične dolgotipalčnice primorski poljski kozliček </li></ul><ul><li>ščetinorepka Archaeognatha striga pasasta skolopendra </li></ul>
  12. 12. GOZD IN GRMIŠČA <ul><li>puhasti hrast </li></ul><ul><li>Drugo področje, ki smo mu posvetili več pozornosti je bil kraški gozd, ki je primarna vegetacija našega prostora. </li></ul><ul><li>Na Krasu so najbolj z načilne gozdne združbe : </li></ul><ul><li>Združba hrasta gradna in jesenske vilovine (Seslerio-Quercetum petreae) .To so gospodarsko najboljši gozdovi na tem območju. </li></ul><ul><li>Združba črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae). </li></ul>
  13. 13. Združba puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis). Zaradi opuščanja poljedelstva in manjše izrabe gozdov, se ta družba zelo širi. gozd puhastega hrasta in trave jesenske vilovine
  14. 14. <ul><li>Grmiščne združbe Krasa: </li></ul><ul><li>Združba leske in pomladanskega zvončka (Galantho nivalis-Coryletum avellanae) se pojavlja okoli vrtač ali med travišči. Poleg leske dominirajo rešeljika (Prunus mahaleb) , črni trn (Prunus spinosa) , rumeni dren (Cornus mas) in navadni šipek (Rosa canina) . </li></ul><ul><li>rumeni dren </li></ul><ul><li>Združbo rdečega drena in malega jesena (Fraxino orni-Cornetum hungaricae) . </li></ul><ul><li>Združba rešeljike in naskalne krhlike (Frangulo rupestris-Prunetum mahaleb) je tipična združba, ki se razvije na kamenju, ki ga ljudje nalagajo med travišči. Prav tako pa združbo najdemo na drugih skalovitih rastiščih. </li></ul>
  15. 15. <ul><li>Združba kaline in brestovolistne robide (Rubo ulmifolii-Ligustretum) se pogosto razvije okoli njiv, kjer ljudje odlagajo odpadke, zaradi česar so tla bogata s hranili . </li></ul><ul><li>Združba s črnim trnom Prunus spinosa community najdemo okoli vasi in na parkiriščih. </li></ul><ul><li>ruj jeseni </li></ul><ul><li>Združba ruja in skalne krhlike (Frangulo rupestris-Cotinetum coggygriae) se pojavlja med sestoji gozdnega roba in sestoji travišč. </li></ul>
  16. 16. UGOTOVITVE <ul><li>TAKEGA BOGASTVA RASTLIN IN ŽIVALI KOT JIH IMAMO NA KRASU NE SREČAMO NIKJER PO SLOVENIJI! </li></ul><ul><li>Občina Komen vidi V Naturi 2000 prednost razvoja in ne slabost, to pa omogoča in hkrati narekuje pozitiven odnos do ohranjanja biotske raznovrstnosti. </li></ul><ul><li>Kras predstavlja tretje največje mednarodno pomembno področje za ptice v Sloveniji in ima še ohranjene številne raznovrstne žuželke. </li></ul><ul><li>Najbolj zanemarjen habitantni tip so kraške jame in je skrajni čas, da se mu bolj posvetimo. </li></ul><ul><li>Ohranjanje pestrosti kraške pokrajine, njenih življenjskih prostorov, rastlinskih in živalskih vrst je ob sobivanju človeka možno samo s trajnostno rabo in sonaravnim gospodarjenjem. </li></ul>
  17. 17. KJE VIDIMO REŠITVE <ul><li>Trajnostno, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, </li></ul><ul><li>vzdrževanje jas in gozdnih poti v listnatih gozdovih, </li></ul><ul><li>ohranjanje ekstenzivnega načina gospodarjenja s travišči ob gozdnih robovih, </li></ul><ul><li>ohranjanje mejic in drugih grmišč v kulturni krajini in </li></ul><ul><li>košnja zeliščne vegetacije ob gozdnih robovih enkrat na leto (ne pred septembrom), </li></ul><ul><li>predvsem pa vzgoja mladih o pomenu biotske pestrosti in kako jo ohraniti. </li></ul>

×