SlideShare a Scribd company logo
1 of 20
Ajdovščina, 15.4.2013
MENTORICA:
Irena Knafelc
GWh
Ogrevanje prostorov 387
Ogrevanje sanitarne vode 630
Kuhanje 257
Drugo 1.937
  Razsvetljava 266
  Hladilniki in kombinirani hladilniki 264
  Zamrzovalne skrinje in omare 236
  Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) 145
  Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) 50
  Pomivalni stroji 124
  Osebni računalniki in monitorji 106
  Televizije 182
  Klimatske naprave 79
  Drugi porabniki električne energije 485
Poraba električne energije v slovenskih
gospodinjstvih v letu 2011
Povprečno gospodinjstvo porabi na leto
4.100 kWh električne energije (32% za
velike gospodinjske aparate, 19 % za
ogrevanje sanitarne vode,12% za
ogrevanje prostorov, 9% za razsvetljavo in
9% za računalnike in televizijske
sprejemnike). Poraba energije je v
večstanovanjski stavbi lahko za 1.300 kWh
manjša kot v enodružinski stavbi.
• Po anketi ima 83% slovenskih gospodinjstev pozitiven odnos do
učinkovite rabe energije, v praksi pa jih učinkovito rabi energijo
le 28%.
• 65% gospodinjstev učinkovito ravna z energijo zaradi prihranka
denarja in varovanja okolja, 31% pa le zaradi prihranka denarja.
• V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe.
• Za ogrevanje se uporabljajo predvsem centralni sistemi
ogrevanja, v 56% so kot glavni vir energije uporabljeni obnovljivi
viri .
• Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno
ogrevanje ter z grelniki vode, kar pa je neučinkovito.
• V gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami.
Učinkovita raba energije v gospodinjstvih
Klikni za ogled filma o prednosti sijalk
Poraba energije telekomunikacijskih naprav v
gospodinjstvih
Komponenta Poraba v mirovanju
(W)
Poraba pod polno
obremenitvijo (W)
procesor 11 98
monitor 2 60
TV-komunikator 1 8
HDD/DVD hi-fi snemalnik 3 25
ADSL-modem 1 7
Brizgalni tiskalnik 3 50
Laserski tiskalnik 5 200
Trdi disk (7200 rpm) 7
Prenosni računalnik 12–14 10 (polnjenje) 30 (delovanje mimo
baterije)
Prenosni računalnik 15–17 15 45-65
Televizor LCD 40 170
Nekaj statistike o učinkoviti rabi
telekomunikacijskih naprav…
• Televizijo ima 98% gospodinjstev, v povprečju 1,5, od tega jih je 66%
katodnih
• Povprečni čas uporabe televizije je 4 ure na dan, 13% gospodinjstev je
ne ugaša, ko je ne potrebuje.
• Računalnik ima 73% gospodinjstev, povprečno 1,7, od tega je 57%
namiznih računalnikov, 77% jih ima LCD zaslone.
• 5% gospodinjstev ima računalnik prižgan 24 ur na dan
Povprečno število telekomunikacijskih
naprav v družinah učencev višjih
razredov naše šole
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
TELEVIZIJA STACIONARNI
TELEFON
MOBILNI TELEFON TABLIČNI
RAČUNALNIK
RAČUNALNIK
Anketa je bila narejena
med učenci šestih,
sedmih, osmih in devetih
razredov.
Predlogi za zmanjšanje porabe energije za
telekomunikacijske naprave
• Uporabljajmo raje prenosni računalnik kot namiznega, saj je
varčnejši, posodabljajmo opremo.
• Manjši monitor, zagotovo LCD, manj porabi.
• Izberimo zelene trde diske.
• Ne kupujmo najmočnejših grafičnih kartic, če jih ne
potrebujemo.
• Kupimo procesorje, ki se znajo že skoraj v celoti ustaviti, ko ne
delajo in le čakajo.
RAČUNALNIK
• Modem bi lahko izklapljal telefon, komunikator, ko ne bi bila v
uporabi, lahko bi izklopil še anteno za brezžično povezavo ter
sebe, da ne bi dobil signala iz centrale.
• Centrala bi lahko glede na trenutno porabo proste širokopasovne
širine omogočila uporabniku, da hitreje prenese datoteko
• Ponoči, ko je tok cenejši, bi lahko bila hitrost širokopasovnih
povezav večja.
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
• Zamenjajmo stari TV z novejšim, ki ima znak EU za okolje.
• Stikalo na razdelilcu naj omogoča izklop TV aparata iz el.
omrežja, ko ga ne uporabljamo.
• Lahko bi bila tipala za spreminjanje svetlosti ekrana.
TELEFON
• Zapirajmo programe, ki tečejo v ozadju.
• Zmanjšajmo osvetlitev in čas osvetlitve ozadja.
• Izključimo animacije namizja.
• Izključimo utripanje led diode, s katero nas telefon občasno
obvešča.
• Izključimo Wi-Fi, Bluetooth in GPS, ko jih ne uporabljamo.
• Če že potrebujemo samodejno sinhronizacijo, razmislimo, kako
pogosto jo potrebujemo, in izberimo čim daljši čas med dvema ali
pa sinhronizacijo poženimo ročno, ko to res potrebujemo.
• Namesto živih, gibljivih ozadij, uporabimo navadna.
• Izogibajmo se odlaganju telefona na mesta, na katera sije sonce
ali hladna mesta, saj to baterijam ne koristi.
• Odstranimo polnilnik iz el. omrežja, ko ga ne potrebujemo,
polnimo samo ponoči, ko je tok cenejši.
• Izklopimo signal na telefonu, ko ga ne potrebujemo.
• Če je mogoče, bi znižali frekvenco, da bi bila večja pokritost s
signalom, manj bi bilo baznih postaj, oddajnikov.
Z energijo bi lahko varčevali tudi tako…
• Električni tok bi lahko pridobivali s pomočjo fotocelic – sončne
elektrarne.
• Lahko bi imeli vetrno elektrarno.
• Če bi bila hiša ob reki, bi lahko pridobili energijo s pomočjo vode.
• Čez noč, ko je tok cenejši, bi lahko črpali vodo v višje ležeči
bazen, podnevi pa bi vodo spustili iz bazena in bi poganjala
turbino.
• Lahko bi se rekreirali na sobnem kolesu in tako polnili baterijo.
Zbiranje in recikliranje
telekomunikacijskih naprav
•Spadajo pod
nevarne odpadke
•Odlagamo jih v
lokalnem
zbirnem centru
ali zbiralnicah za
recikliranje
odpadne
električne in
elektronske
opreme (OEEO).
Če je le
možno,
naprave, ki
jih ne
potrebujemo,
prodajmo ali
podarimo.
•Ob nakupu nove
naprave je najbolje
staro prinesti s seboj v
trgovino in jo prepustiti
trgovcu, ki bo poskrbel
za nadaljnjo obravnavo.
Obiskali smo zbirni
center odpadkov, kjer
smo izvedeli vse o
zbiranju elektronske
opreme.
Računalniki
• Fazi zbiranja sledi ročno ločevanje komponent, kot so
spominske kartice, kabli, trdi diski, vezje, matične
plošče. Sledi ločevanje plastičnih in kovinskih delov.
Večina teh komponent se vrne v proizvodnjo kot
sekundarna surovina.
Televizijski ekrani in monitorji
• Računalniški monitorji vsebujejo kadmij, živo srebro in okrog
1000 g svinca, televizijski sprejemniki pa celo 5000 g. Svinec
lahko povzroči škodo na živčnem, krvnem sistemu in ledvicah.
• Naprave ročno razstavijo in odstranijo vse kovine, plastiko, kable
in ostali material. Steklo v tej fazi še ni primerno za recikliranje,
ker vsebuje nevarne snovi.Te snovi se s posebnimi postopki
ločijo, steklo se nato reciklira ter ponovno uporabi.
Mobilni telefoni
• Letno je prodana 1,1 milijarda mobilnikov. Poleg količine so skrb
vzbujajoči materiali, iz katerih so sestavljeni( arzen, cink,
svinec). Prav tako vsebujejo tudi plastiko in kovine, nekatere med
njimi so zelo cenjene (srebro).
• Ohišje mobilnikov se zmelje, da je lažje izločiti kovine, nato se
pretopi in uporabi za odlitke. Kovine lahko izločijo tudi iz
baterije. Plastiko iz delov mobilnika dobimo s topljenjem.
Spominske čipe in druge vredne dele lahko ponovno uporabijo.
Prav tako lahko ponovno uporabijo posamezne dele kot so
tipkovnice, LCD ekrani, SIM kartice, antene, baterijski
konektorji, tiskana vezja, leče, mikrofoni.
Z malo domiselnosti lahko
odslužene naprave postanejo
prav koristne
Odjemna mesta za OEEO
• 1 km iz Ajdovščine se nahaja Zbirni center odpadkov,
kjer lahko puščamo odrabljene telekomunikacijske
naprave.
• V mestu ni več zabojnikov za te odpadke, ker so redno
vlamljali v te zabojnike in pobirali želene dele.
• Na šoli zbiramo mobilnike, kartuše in imamo v avli koš
za to opremo.
• Trgovine, ki prodajajo tako opremo v našem kraju
sprejmejo staro le, če pri njih kupiš novo.
Predlogi za učinkovitejše zbiranje
telekomunikacijskih naprav
• Razne medijsko podprte zbiralne akcije
• Tekmovanja med razredi
• Popusti v trgovinah (staro za novo)
• Organizirano odvažanje ob določenih
dnevih iz okoliških vasi
• Zbiralne akcije z nagradami
Zaključek
• Število telekomunikacijskih naprav v gospodinjstvih
narašča in s tem tudi poraba električne energije in
baterij.
• Potrebno je obveščati ljudi, kako čimbolj učinkovito
uporabljati elektronske naprave, da bodo računi
manjši in bodo baterije dlje zdržale.
• Povečuje se tudi problem zbiranja in recikliranja te
opreme, ki jo je vedno več. Na tem področju je
potrebno še marsikaj storiti, potrebno je
izobraževanje otrok, odraslih, da bo oprema končala
na pravih mestih.
• Tudi država oziroma občine bodo na tem področju
verjetno morale še kaj narediti, urediti zbirališča,
reciklažo.

More Related Content

Viewers also liked

Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja LokaEkoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja LokaEkokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča MarezigeEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča MarezigeEkokviz
 
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ DobrovnikEkoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ DobrovnikEkokviz
 
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1Ekokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa SmrdokavraEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa SmrdokavraEkokviz
 
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob KrkiEkoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob KrkiEkokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa FosaEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa FosaEkokviz
 
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ ŽalecEkoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ ŽalecEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3Ekokviz
 

Viewers also liked (9)

Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja LokaEkoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča MarezigeEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
 
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ DobrovnikEkoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
 
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1
Ekoizziv 2009/10 OŠ Ljubečna 1
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa SmrdokavraEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
 
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob KrkiEkoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki
Ekoizziv 2009/10 OŠ Jožeta Gorjupa ob Krki
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa FosaEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
 
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ ŽalecEkoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec
Ekoizziv 2009/10 I. OŠ Žalec
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
 

More from Ekokviz

Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina KrpanaEkokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka ŠentrupertEkoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka ŠentrupertEkokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje AjdovščinaEkoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje AjdovščinaEkokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina KrpanaEkokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ DravinjaEkoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ DravinjaEkokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ RadenciEkoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ RadenciEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vas
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vasEkoizziv 2010/11 OŠ Vavta vas
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vasEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Aškerca
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona AškercaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Aškerca
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona AškercaEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona ŠibeljaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona ŠibeljaEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na PohorjuEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ PolzelaEkoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ PolzelaEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Šturje
Ekoizziv 2010/11 OŠ ŠturjeEkoizziv 2010/11 OŠ Šturje
Ekoizziv 2010/11 OŠ ŠturjeEkokviz
 
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska SobotaEkoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska SobotaEkokviz
 

More from Ekokviz (16)

Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka ŠentrupertEkoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje AjdovščinaEkoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ DravinjaEkoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ RadenciEkoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ Radenci
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vas
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vasEkoizziv 2010/11 OŠ Vavta vas
Ekoizziv 2010/11 OŠ Vavta vas
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Aškerca
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona AškercaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Aškerca
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Aškerca
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona ŠibeljaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 2
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ PolzelaEkoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Šturje
Ekoizziv 2010/11 OŠ ŠturjeEkoizziv 2010/11 OŠ Šturje
Ekoizziv 2010/11 OŠ Šturje
 
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska SobotaEkoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
 

Ekoizziv 2012/13 OŠ Šturje

  • 2. GWh Ogrevanje prostorov 387 Ogrevanje sanitarne vode 630 Kuhanje 257 Drugo 1.937   Razsvetljava 266   Hladilniki in kombinirani hladilniki 264   Zamrzovalne skrinje in omare 236   Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) 145   Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) 50   Pomivalni stroji 124   Osebni računalniki in monitorji 106   Televizije 182   Klimatske naprave 79   Drugi porabniki električne energije 485 Poraba električne energije v slovenskih gospodinjstvih v letu 2011 Povprečno gospodinjstvo porabi na leto 4.100 kWh električne energije (32% za velike gospodinjske aparate, 19 % za ogrevanje sanitarne vode,12% za ogrevanje prostorov, 9% za razsvetljavo in 9% za računalnike in televizijske sprejemnike). Poraba energije je v večstanovanjski stavbi lahko za 1.300 kWh manjša kot v enodružinski stavbi.
  • 3. • Po anketi ima 83% slovenskih gospodinjstev pozitiven odnos do učinkovite rabe energije, v praksi pa jih učinkovito rabi energijo le 28%. • 65% gospodinjstev učinkovito ravna z energijo zaradi prihranka denarja in varovanja okolja, 31% pa le zaradi prihranka denarja. • V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. • Za ogrevanje se uporabljajo predvsem centralni sistemi ogrevanja, v 56% so kot glavni vir energije uporabljeni obnovljivi viri . • Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno ogrevanje ter z grelniki vode, kar pa je neučinkovito. • V gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami. Učinkovita raba energije v gospodinjstvih Klikni za ogled filma o prednosti sijalk
  • 4. Poraba energije telekomunikacijskih naprav v gospodinjstvih Komponenta Poraba v mirovanju (W) Poraba pod polno obremenitvijo (W) procesor 11 98 monitor 2 60 TV-komunikator 1 8 HDD/DVD hi-fi snemalnik 3 25 ADSL-modem 1 7 Brizgalni tiskalnik 3 50 Laserski tiskalnik 5 200 Trdi disk (7200 rpm) 7 Prenosni računalnik 12–14 10 (polnjenje) 30 (delovanje mimo baterije) Prenosni računalnik 15–17 15 45-65 Televizor LCD 40 170
  • 5. Nekaj statistike o učinkoviti rabi telekomunikacijskih naprav… • Televizijo ima 98% gospodinjstev, v povprečju 1,5, od tega jih je 66% katodnih • Povprečni čas uporabe televizije je 4 ure na dan, 13% gospodinjstev je ne ugaša, ko je ne potrebuje. • Računalnik ima 73% gospodinjstev, povprečno 1,7, od tega je 57% namiznih računalnikov, 77% jih ima LCD zaslone. • 5% gospodinjstev ima računalnik prižgan 24 ur na dan Povprečno število telekomunikacijskih naprav v družinah učencev višjih razredov naše šole 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 TELEVIZIJA STACIONARNI TELEFON MOBILNI TELEFON TABLIČNI RAČUNALNIK RAČUNALNIK Anketa je bila narejena med učenci šestih, sedmih, osmih in devetih razredov.
  • 6. Predlogi za zmanjšanje porabe energije za telekomunikacijske naprave • Uporabljajmo raje prenosni računalnik kot namiznega, saj je varčnejši, posodabljajmo opremo. • Manjši monitor, zagotovo LCD, manj porabi. • Izberimo zelene trde diske. • Ne kupujmo najmočnejših grafičnih kartic, če jih ne potrebujemo. • Kupimo procesorje, ki se znajo že skoraj v celoti ustaviti, ko ne delajo in le čakajo. RAČUNALNIK
  • 7. • Modem bi lahko izklapljal telefon, komunikator, ko ne bi bila v uporabi, lahko bi izklopil še anteno za brezžično povezavo ter sebe, da ne bi dobil signala iz centrale. • Centrala bi lahko glede na trenutno porabo proste širokopasovne širine omogočila uporabniku, da hitreje prenese datoteko • Ponoči, ko je tok cenejši, bi lahko bila hitrost širokopasovnih povezav večja. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK • Zamenjajmo stari TV z novejšim, ki ima znak EU za okolje. • Stikalo na razdelilcu naj omogoča izklop TV aparata iz el. omrežja, ko ga ne uporabljamo. • Lahko bi bila tipala za spreminjanje svetlosti ekrana.
  • 8. TELEFON • Zapirajmo programe, ki tečejo v ozadju. • Zmanjšajmo osvetlitev in čas osvetlitve ozadja. • Izključimo animacije namizja. • Izključimo utripanje led diode, s katero nas telefon občasno obvešča. • Izključimo Wi-Fi, Bluetooth in GPS, ko jih ne uporabljamo. • Če že potrebujemo samodejno sinhronizacijo, razmislimo, kako pogosto jo potrebujemo, in izberimo čim daljši čas med dvema ali pa sinhronizacijo poženimo ročno, ko to res potrebujemo. • Namesto živih, gibljivih ozadij, uporabimo navadna. • Izogibajmo se odlaganju telefona na mesta, na katera sije sonce ali hladna mesta, saj to baterijam ne koristi.
  • 9. • Odstranimo polnilnik iz el. omrežja, ko ga ne potrebujemo, polnimo samo ponoči, ko je tok cenejši. • Izklopimo signal na telefonu, ko ga ne potrebujemo. • Če je mogoče, bi znižali frekvenco, da bi bila večja pokritost s signalom, manj bi bilo baznih postaj, oddajnikov.
  • 10. Z energijo bi lahko varčevali tudi tako… • Električni tok bi lahko pridobivali s pomočjo fotocelic – sončne elektrarne. • Lahko bi imeli vetrno elektrarno. • Če bi bila hiša ob reki, bi lahko pridobili energijo s pomočjo vode. • Čez noč, ko je tok cenejši, bi lahko črpali vodo v višje ležeči bazen, podnevi pa bi vodo spustili iz bazena in bi poganjala turbino. • Lahko bi se rekreirali na sobnem kolesu in tako polnili baterijo.
  • 11. Zbiranje in recikliranje telekomunikacijskih naprav •Spadajo pod nevarne odpadke •Odlagamo jih v lokalnem zbirnem centru ali zbiralnicah za recikliranje odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Če je le možno, naprave, ki jih ne potrebujemo, prodajmo ali podarimo. •Ob nakupu nove naprave je najbolje staro prinesti s seboj v trgovino in jo prepustiti trgovcu, ki bo poskrbel za nadaljnjo obravnavo.
  • 12. Obiskali smo zbirni center odpadkov, kjer smo izvedeli vse o zbiranju elektronske opreme.
  • 13. Računalniki • Fazi zbiranja sledi ročno ločevanje komponent, kot so spominske kartice, kabli, trdi diski, vezje, matične plošče. Sledi ločevanje plastičnih in kovinskih delov. Večina teh komponent se vrne v proizvodnjo kot sekundarna surovina.
  • 14. Televizijski ekrani in monitorji • Računalniški monitorji vsebujejo kadmij, živo srebro in okrog 1000 g svinca, televizijski sprejemniki pa celo 5000 g. Svinec lahko povzroči škodo na živčnem, krvnem sistemu in ledvicah. • Naprave ročno razstavijo in odstranijo vse kovine, plastiko, kable in ostali material. Steklo v tej fazi še ni primerno za recikliranje, ker vsebuje nevarne snovi.Te snovi se s posebnimi postopki ločijo, steklo se nato reciklira ter ponovno uporabi.
  • 15. Mobilni telefoni • Letno je prodana 1,1 milijarda mobilnikov. Poleg količine so skrb vzbujajoči materiali, iz katerih so sestavljeni( arzen, cink, svinec). Prav tako vsebujejo tudi plastiko in kovine, nekatere med njimi so zelo cenjene (srebro). • Ohišje mobilnikov se zmelje, da je lažje izločiti kovine, nato se pretopi in uporabi za odlitke. Kovine lahko izločijo tudi iz baterije. Plastiko iz delov mobilnika dobimo s topljenjem. Spominske čipe in druge vredne dele lahko ponovno uporabijo. Prav tako lahko ponovno uporabijo posamezne dele kot so tipkovnice, LCD ekrani, SIM kartice, antene, baterijski konektorji, tiskana vezja, leče, mikrofoni.
  • 16. Z malo domiselnosti lahko odslužene naprave postanejo prav koristne
  • 17.
  • 18. Odjemna mesta za OEEO • 1 km iz Ajdovščine se nahaja Zbirni center odpadkov, kjer lahko puščamo odrabljene telekomunikacijske naprave. • V mestu ni več zabojnikov za te odpadke, ker so redno vlamljali v te zabojnike in pobirali želene dele. • Na šoli zbiramo mobilnike, kartuše in imamo v avli koš za to opremo. • Trgovine, ki prodajajo tako opremo v našem kraju sprejmejo staro le, če pri njih kupiš novo.
  • 19. Predlogi za učinkovitejše zbiranje telekomunikacijskih naprav • Razne medijsko podprte zbiralne akcije • Tekmovanja med razredi • Popusti v trgovinah (staro za novo) • Organizirano odvažanje ob določenih dnevih iz okoliških vasi • Zbiralne akcije z nagradami
  • 20. Zaključek • Število telekomunikacijskih naprav v gospodinjstvih narašča in s tem tudi poraba električne energije in baterij. • Potrebno je obveščati ljudi, kako čimbolj učinkovito uporabljati elektronske naprave, da bodo računi manjši in bodo baterije dlje zdržale. • Povečuje se tudi problem zbiranja in recikliranja te opreme, ki jo je vedno več. Na tem področju je potrebno še marsikaj storiti, potrebno je izobraževanje otrok, odraslih, da bo oprema končala na pravih mestih. • Tudi država oziroma občine bodo na tem področju verjetno morale še kaj narediti, urediti zbirališča, reciklažo.