1. Vobjemu pravlji~ne pokrajine, misti~nih prizorov, prijaznih ljudi, odli~ne hrane in pija~e, boste na avtenti~ni lokaciji dogodkov iz prvega
slovenskega zgodovinskega romana, nastalega izpod peresa Josipa Jur~i~a, pozabili na stresni vsakdan ter u`ivali v miru in spro{~enosti.
Na obronkih Pohorja in ravnicah Dravskega polja {umijo gozdovi doma~i in `ito rumeno zori, pri domu prijaznem pa lipa, lipa zelena di{i…
Bistvo na{e ob~ine so ljudje. V lepih, slikovitih in skrbno urejenih vaseh med Planico in Gorico, ki se spogledujejo z ravnicami Dravskega
polja na eni ter gozdnatimi obronki Pohorja na drugi strani, nas `ivi nekaj preko sedem tiso~.
Z 51 km2
povr{ine spadamo med srednje velike slovenske ob~ine. Na{a pokrajina zajema popolnoma razli~ni obmo~ji - na vzhodu se
naslanja na ravnico Dravskega polja, medtem ko v zahodnem delu prete`no kme~ke doma~ije uporno kljubujejo industriji in krasijo zelene
gozdove framskega Pohorja.
Ni`inski del z ob~inskim sredi{~em Ra~e zaznamuje eden izmed najlep{ih ni`inskih gradov v tem predelu Evrope. Staro jedro naselja
Ra~e in ostala ni`inska naselja (Podova, Brezula ter Zgornja in Spodnja Gorica), ob novih urejenih stanovanjskih soseskah, {e zmeraj
ka`ejo odsev nekdanje mo~ne kme~ke sile rodovitnega Dravskega polja.
Zna~aj vi{inskega podro~ja spremlja turisti~ni razcvet. Ponudbi vasice Planica, ki, oddaljena od vrve`a, ponuja pristno doma~nost, lepoto
kraja in odli~nost pohorskih kulinari~nih dobrot, se z vinsko turisti~no cesto pridru`ujejo tudi ostala obmo~ja framskega Pohorja: Kopivnik,
Ran~e, [estdobe, Morje in Loka pri Framu. Preden se povzpnemo po markirani planinski poti na pobo~ja Pohorja, se pred nami razprostre
pogled na staro va{ko naselbinsko jedro Fram - urbanisti~ni spomenik s cerkvijo sv. Ane.
Znani smo po svoji delavnosti, ustvarjalni trmi, odprtosti, {tajerskem veselju in gostoljubnosti. Poleg naravnih in kulturnih lepot, ki so
nam v ponos in jih radi poka`emo, goste z veseljem posadimo za mizo in jim ponudimo {tevilne kulinari~ne dobrote ter kajpak tudi kaj
proti `eji. Ker je pri nas v vseh pogledih in v vseh letnih ~asih prijetno, menimo, da nas je vredno obiskati in spoznati.
Ob~inaRa~e-Fram
PolonaRa~i~,Kulturist
TanjaKosiinSuzanaPungartnik
BorutBrumec,Littera
BorutBrumec,TanjaKosiinarhivOb~ineRa~e-Fram
Evrografisd.o.o.
1000izvodov
Izdala:
Idejainizbor
Vsebina:
Oblikovanje:
Fotografije:
Tisk:
Naklada:
OB^INARA^E-FRAM
Grajskitrg14,2327Ra~e
T:+386(0)26096010•F:+386(0)26096018
E:info@race-fram.si•I:www.race-fram.si
SLOVENIJA
ZELENA•AKTIVNA•ZDRAVA
December2015
Poh
pre
Sp vin
po
Kjer se spocijeta
srce in dusaP R I N A S J E @ I V L J E N J E L E P O . D O B R O D O [ L I .
RA^E – FRAM
T U R I S T I ^ N A D E S T I N A C I J A

2. Grad Ra~e1
2
3
4
5
6
D E S T I N A C I J A Z A R O M A N T I K E
Tradicija preteklosti, obogatena z novimi kulinari~nimi trendi doma~ih gostiln.
Pristna doma~nost pohorskih turisti~nih kmetij, ki vam postre`ejo z dobrotami kot so pohorski pisker, gobova juha, pohorska bunka,
sirova in orehova gibanica ipd.
Bu~no olje, vino, mesni izdelki, kozji sir ter med doma~ih pridelovalcev so poznani po svoji odli~nosti dale~ naokrog.
Tradicionalne prireditve: Tr`nica doma~ih pridelkov (vsako soboto na grajskem dvori{~u), martinovanje.
D E S T I N A C I J A Z A I Z L E T N I K E
Prevzele vas bodo slikovite, romanti~ne grajske poroke in nostalgija etnolo{kega muzeja. Pridih neokrnjene narave boste za~utili v
objemu mogo~nih pohorskih gozdov, prijazno vas bodo pozdravile samotne in tihe pohorske vasice.
Sve` zrak, dih jemajo~i pogledi v krajinskem parku - nepozabni trenutki!
Mo`na je rezervacija termina za sklenitev zakonske zveze.
Tradicionalna prireditev: vsak zadnji vikend pred bo`i~em Romanti~ni bo`i~ na dvori{~u gradu Ra~e.
Zmeraj dobrodo{li so pohodniki in kolesarji, seveda pa tudi vsem ostalim izletnikom pri nas ne bo dolg~as. Obogatili jih bomo z novimi
spoznanji okusov, pogledov, ob~utkov miru in spro{~enosti.
Do`ivljajske tematske poti: Tal 2000.
Zgodovinska-do`ivljajska pot: Grad – prizori{~e dogajanja v prvem slovenskem zgodovinskem romanu izpod peresa Josipa Jur~i~a.
Kro`ne kolesarske poti:
• la`ja pot po ni`inskem delu - po ozna~enih poteh Jantarne kolesarske poti - Eurovelo • zahtevnej{a pot po Pohorju: Fram - Ran~e - Areh.
Tradicionalne prireditve: ob ob~inskem prazniku, v drugi polovici junija, pohod od Gorice do Planice in pohod po krajinskem parku.
Prvomajski pohod na Areh ter v septembru pohod na Jugovo doma~ijo.
D E S T I N A C I J A Z A [ O L A R J E
Programi za {olarje so nenavadni, edinstveni, pou~ni, zanimivi, predvsem pa do`iveti z vsemi ~utili. Imamo najbolj{o u~ilnico, kjer se
otroci preko vida, sluha, dotika, okusa, vonja in medsebojnega sodelovanja nau~ijo, kako se prideluje hrana, ki je naravi in `ivalim
prijazna. U~enci raziskujejo v t. i. Parzifalovi de`eli in se v gradu seznanjajo z zaroto iz prvega slovenskega zgodovinskega romana,
poslu{ajo in spoznajo razli~ne vrste ptic ter floro in favno v krajinskem parku.
Do`ivljajska pot po gradu na temo prvega slovenskega zgodovinskega romana.
Velika etnolo{ka zbirka v gradu Ra~e. Spoznavanje z naravo po ozna~enih poteh v krajinskem parku.
Raziskovanja v Parzivalovi de`eli v TALU 2000.
D E S T I N A C I J A Z A G U R M A N E
7
5
4
1
Mozaik v cerkvi
sv. Jo`efa delavca
Krajinski park
Ra~ki ribniki Po`eg
Cerkev sv. Ane
v Framu
Potnikova smreka
Potnikov kostanj
7 Cerkev sv. Kri`a na Planici
Grajska pot
Ponirkova pot
Jantarna kolesarska pot (Eurovelo)
Vinsko-turisti~na cesta 17
Sprehajalna pot po Planici
2
6
Mo~virkina pot
Kolesarska pot na Pohorje
Gozdna pot Turnovi ribniki
6
4
5
1
2
3
8
9
9
8 Ve{nerjeva doma~ija
Ve{nerjeva jama
3

3. Oddaljenost od nekaterih slovenskih krajev: Maribor: 18 km • Ptuj: 25 km • Celje: 45 km • Murska Sobota: 67 km • Novo mesto: 108 km
Ljubljana: 115 km • Kranj: 128 km • Nova Gorica: 209 km • Koper: 224 km
1
Izletni{ka ekolo{ka kmetija Uranjek
“Pri Baronu”
Planica 6, 2313 Fram
T: 02 601 44 51, M: 041 380 205
E: info@pribaronu.si • I: www.pribaronu.si
2
Turisti~na kmetija [tern
“Pri Kova~niku”
Planica 9, 2313 Fram
T: 02 601 54 00, M: 041 878 474
E: info@kovacnik.com • I: www.kovacnik.com
3
Izletni{ka kmetija
“Pape`”
Brezovec 51, 2313 Fram
T: 02 608 92 93, M: 031 636 747
E: mira.papez@gmail.com
www.facebook.com/kovacnikwww.facebook.com/kovacnik
Gostilna “Karla”
Ljubljanska c. 17, 2327 Ra~e
T: 02 608 30 31
Gosti{~e “Megli~”
Ran~e 166, 2313 Fram
T: 02 608 93 04
Gostilna “Pri kostanju”
Ljubljanska c. 68, 2327 Ra~e
T: 02 608 28 31
G O S T I N S K A P O N U D B A
4 5 6

4. okacija, kjer se je dogajala zgodba in
zarota iz prvega slovenskega
zgodovinskega romana, Ivan Erazem
Tattenbach, nastala izpod peresa
Josipa Jur~i~a.
Grad Ra~e je primer ravninskega
oto{kega ali vodnega gradu – dvorca,
dodatno zavarovanega z visokim
okopom.
Zgodovina stavbe sega v prvo polovico
16. stoletja, ko so pozidali dvorec s
{tirimi trakti z gotsko renesan~nimi
portali. V notranj{~ini dvorca je poleg
kapele, posve~ene sv. Janezu
Nepomuku, v prvi vrsti najbolj
zanimiva “Bela dvorana”, ki v
sedanjem ~asu slu`i kot poro~na in
sejna dvorana, zaradi svoje
akusti~nosti pa je primerna tudi za
izvajanje razli~nih koncertov ter
raznovrstnih kulturnih prireditev.
Danes je grad kulturno in dru`beno
sredi{~e ob~ine. V njem so prostori
Biser v sredi{~u kraja
Bachler ml., ~lan rodbine Bachler, ki
je posestvo in grad na dra`bi prodal.
Danes je grad Ra~e v lasti Ob~ine
Ra~e - Fram.
CERKEV SV. JO@EFA DELAVCA
RA^E: MOZAIK PATRA MARKA
RUPNIKA
Sakralni umetnik in svetovalec
Pape{kega sveta za kulturo, pater
Marko Rupnik, je leta 2011 obogatil
notranjost farne cerkve z mozaikom,
ki prikazuje motiv Jezusovega ~ude`a
“pomno`itve kruha”.
V mozaiku so tudi elementi Dravskega
polja, poleg kamnov iz doma~e
gramozne jame se v njem najdeta {e
klasje in vinska trta, p. Marko Ivan
Rupnik pa je z veseljem sprejel tudi
mlade, ki so lahko polo`ili vsak svoj
kamen~ek v mozaik.
V cerkvi lahko ob~udujemo tudi vitra`e
akademskega umetnika Staneta
Kregarja.
L
Grad Ra~eGrad Ra~e
ob~inske uprave, krajevnega urada,
kino dvorana, zasebna etnolo{ka
zbirka, slikarski atelje, turisti~na
agencija ter v manj{em delu tudi
zasebna stanovanja. Podoba gradu
se je skozi ~as spreminjala, tako z
menjavo lastnikov kot s prodorom
razli~nih stilov skozi stoletja. Listina,
v kateri se omenja prvi lastnik gradu,
Gregor Regal iz Ra~, je bila izdana
26. aprila 1534. Sledili so {e {tevilni
lastniki, kot zadnji med njimi Vincenc

5. rajinski park Ra~ki ribniki - Po`eg
le`i na obrobju Dravskega polja in
meri 484 ha. Zajema predvsem
ni`inski me{an gozd, travnike z
mejicami in stoje~e vode (ribnike in
zadr`evalnik).
Park je izredno pomemben naravni
kompleks v ni`inskem delu Slovenije,
saj predstavlja `ivljenjski prostor
redkim in ogro`enim rastlinskim in
`ivalskim vrstam - ne samo v
regionalnem in slovenskem merilu,
temve~ tudi {ir{e. Tako je tamj
prisotnih preko 210 vrst ptic, 50
vrst ka~jih pastirjev ter 12 vrst
dvo`ivk, ~e med `ivalmi omenimo le
tiste najopaznej{e in najglasnej{e.
Zadnja leta postaja park vse
zanimivej{i tudi za obiskovalce, saj v
njem najdejo neokrnjeno naravo,
spoznavajo rastline in `ivali ter imajo
mo`nost za sprostitev in u`ivanje v
Park neokrnjene narave
{~itolistno mo~virko, vodni ore{ek,
laxmannov rogoz, strelu{o, vodno
{karjico, beli lokvanj, rumeni blatnik
in posebnost vrta {tiriperesno
marzilijo. Med strupenimi rastlinami
so predstavljene vrste, ki rastejo pri
nas v naravi, okrasne strupene rastline
in tudi tak{ne, ki so k nam pri{le zaradi
gospodarskega pomena.
Zdravilne rastline so razdeljene v dve
skupini: na tiste, ki jih najdemo v
naravi in na vrste, ki ji sre~amo gojene
v vrtovih. V botani~nem vrtu je mogo~e
videti tudi pisane ka~je pastirje,
poslu{ati `abje regljanje in u`ivati ob
petju ptic. Na ogled je {e manj{a zbirka
kamnin in mineralov. Tam so na voljo
{e iz~rpne informacije in gradivo o
krajinskem parku, obiskovalci pa se
lahko pozanimajo tudi o turisti~ni
ponudbi in zanimivostih v bli`nji
okolici. V vrtu je urejena t. i.
Parzivalova de`ela, kjer lahko otroci
odkrivajo zaklade.
K miru. Zaradi svoje ni`inske lege in
lahke dostopnosti je park primeren
za obiskovalce vseh starostnih skupin.
Poti po parku so ozna~ene in
opremljene s tablicami, ki opozarjajo
na pomembne `ivalske in rastlinske
vrste. Pri vhodu so postavljene
informativne table.
Ve~ informacij o parku in mo`nostih
vodenega ogleda po njem lahko
preberete v Vodniku po poteh.
BOTANI^NI VRT TAL 2000
V neposredni bli`ini krajinskega parka,
v naselju Zgornja Gorica, le`i
botani~ni vrt Tal 2000.
Na 6000 m2 so predstavljene vodne,
obvodne ter strupene in zdravilne
rastline.
Tamkaj{nja zbirka vodnih in obvodnih
vrst rastlin je najve~ja v Sloveniji. V
tej zbirki je potrebno omeniti
Krajinski park Ra~ki ribniki - Po`egKrajinski park Ra~ki ribniki - Po`eg

6. ramsko Pohorje - hribovit svet
jugovzhodnega Pohorja, ki se za~enja
z vinogradni{kimi pobo~ji Frama in
Morja, se potem nadaljuje v sadjarska
obmo~ja Loke, Kopivnika in Ran~
ter prehaja nad `ivinorejsko Planico
v gozdnato obmo~je Pohorja.
Neko~ je bil Fram zaradi mlinov, `ag,
oljarn in trgovine na sti~i{~u Dravskega
polja in Pohorja zelo `ivahen kraj.
Na vodah framskega Pohorja se je
vrtelo nad 90 vodnih koles in gnalo
na desetine `ag, mlinov, nekaj oljarn
in stop ter kladivarno, kar je dalo
naselju Fram edinstven zna~aj in
podobo.
Danes izletniki obiskujejo turisti~ne
kmetije, dobre gostilne in prireditve:
`egnanje na Anino nedeljo v Framu,
`egnanje pri kapeli sv. Kri`a na Planici
in druge ob~asne prireditve. Iz Frama
V dolini Framskega potoka
urbanisti~ni spomenik. Jedro naselja
le`i v dolini Framskega potoka. V
najstarej{i slovenski oljarni, Oljarni
Fram, ki deluje v mogo~ni stavbi v
sredi{~u vasi, uspe{no nadaljujejo
tradicijo oljarstva.
Na nekaterih doma~ijah so {e
posamezni opu{~eni in predelani
objekti, ostanki preteklega
gospodarjenja (Sagadinova `aga,
Pe~ovnikov mlin, Svetejeva obnovljena
`aga med Ran~ami in Planico ter
oljarne v sredi{~u vasi).
CERKEV SV. ANE
Cerkev stoji na dvignjenem taborskem
prostoru nad vasjo, na mestu stare
grajske kapele, ki so jo podrli leta
1875 ter postavili sedanjo
neoromansko cerkev. Je enoladijska,
s pre~no ladjo, ki pred prezbiterijem
oblikuje stranski kapeli. Zvonik stoji
v vzhodnem delu ladje. Fasade so
mo~no ~lenjene z neoromanskimi
F se lahko pride preko Planice do Areha,
preko Ran~ pa do planinskih postojank
Slivni{kega Pohorja. Posebej hvale`no
se je vra~ati s Pohorja proti Framu.
Pridite, spoznali boste {e ve~, u`ivali
v lepotah in ob~utili gostoljubje
prebivalcev.
Fram in framsko PohorjeFram in framsko Pohorje
FRAM
Ob vstopu v hriboviti del framskega
Pohorja le`i Fram. Ta vas je zaradi
svoje dokaj ohranjene arhitekturne
in etnolo{ke dedi{~ine zavarovan

7. arhitekturnimi motivi, vanje je vzidanih
ve~ nagrobnikov iz 16. in 17. stoletja.
Oltarji v notranjosti datirajo na obdobje
s konca 19. stoletja in so bili v zadnjih
letih v celoti obnovljeni, tako da
notranjost cerkve izra`a vso svojo
mogo~nost. V starih tur{kih ~asih je
bila tam obrambna postojanka.
Posebno slovesno je na Anino nedeljo
v juliju, ko se na `egnanju zbere velika
Pomemben je za prou~evanje {ir{e
rimske zgodovine. V Framu je bil izvir
pitne vode za Petovio, imenovan “Zlati
studenec”. Grajen je bil z lomljenci in
kamnom, pokrit s kamnitimi plo{~ami
in obdan z `gano glino. Kanal je {irok
1,4 m, visok 0,7 m, vkopan pod
povr{ino in ni viden.
OSTANKI FRAMSKEGA GRADU
Na nekdanjo mogo~nost framskega
gradu sedaj spominjajo samo {e
razvaline v gozdu na gri~u nad cerkvijo
v Framu. Zgodovinski viri pri~ajo, da
je bil grad prvi~ omenjen leta 1335
kot Vraunhaym. Grad je menjal {tevilne
lastnike. Leta 1635 so ga zavzeli in
izropali uporni kmetje, v 18. stoletju
je pogorel, v za~etku 19. stoletja pa
dokon~no razpadel.
Po prvi svetovni vojni je zemlji{~e z
ostanki gradu kupil framski `upnik in
zgodovinar Viktor Kragl.
Opisi gradu govorijo o njegovi
mogo~nosti; obdan je bil z obzidjem
in obrambnimi stolpi. Neposredno pod
gri~em je stala grajska pristava.
mno`ica ljudi - tako doma~inov iz
bli`njih vasi framskega Pohorja kot
tudi drugih romarjev.
KAPELA SV. NE@E
Ob prihodu v Fram, na hribu med
vinogradi, je lepo obnovljena kapela,
posve~ena sv. Ne`i. Postavljena je
bila leta 1843 na slemenu
vinogradni{kega gri~a v Framu. Leta
1870 je bila obnovljena in se je v njej
ma{evalo. Med vojno je bila oropana
in uni~ena (tudi freske), odne{ena je
bila vsa oprema. Kapelo so leta 1997
tudi obnovili, na god sv. Ne`e se v
njej ma{uje.
RIMSKI VODOVOD
V rimskih ~asih je bil iz Frama napeljan
vodovod v rimsko Petovio. Kamniti
kanal rimskega vodovoda poteka na
ravninskem polju iz smeri Fram – Ptuj.

8. lanica se nahaja na jugovzhodni
strani Pohorja, na nadmorski vi{ini od
600 do 900 m. Gre za idili~no pohorsko
vasico z izjemnimi naravnimi danostmi
in pristno doma~nostjo. Tamkaj zlahka
pozabite na skrbi vsakdanjika ter se
nau`ijete lepot in posebnosti, ki jih
ponuja umirjeno `ivljenje na
slovenskem pode`elju.
Vas Planica {teje okoli 150 prebivalcev.
Domala vse dru`ine, katerih
posamezniki hodijo tudi v slu`be, se
pre`ivljajo s kmetijstvom, v glavnem
z `ivinorejo in gozdarstvom. Planica
je poznana tudi po dobro obiskanih
turisti~nih kmetijah. Ena se pona{a z
zakladi permakulture, ekolo{kim
na~inom `ivljenja, na drugi lahko
pre`ivite nepozabne po~itnice ob samo
va{im `eljam prilagojenih delavnicah
kuhanja, pe~enja, vlaganja `ivil itd.
Na obeh pa vas bodo razvajali z
Vasica s pristno doma~nostjo
pred letom 1679 in je ohranjen v
dana{nji zakristiji. Cerkev so dogradili
leta 1816 in jo leta 1882 obnovili. Gre
za enoladijski prostor z oltarnim
zaklju~kom, ob stranski steni je
prislonjen zvonik, skozenj vodi vhod
v polkro`no kapelo. Cerkev je
ume{~ena med nepremi~no kulturno
dedi{~ino in sicer med sakralno
stavbno dedi{~ino. Svete ma{e so
vsako prvo nedeljo v mesecu ob
14. uri. Zadnjo nedeljo v aprilu
tradicionalno postavljajo majsko drevo,
prvo nedeljo v septembru pa je ob
10. uri `egnanje, ki mu sledi dru`abno
sre~anje.
P nepozabnimi okusi vrhunske in
pristne doma~e hrane ter s pregovor-
no prijaznostjo in doma~nostjo.
PLANI[KI SAKRALNI BISER
PODRU@NA CERKEV SV. KRI@A NA
PLANICI
Na poti skozi vas Planica nad Framom
nas preseneti pogled na cerkev na
hribu pred gozdom. Najstarej{i del
podru`ne cerkve sv. Kri`a je prvotna
kapela sv. Duha. Ta del je bil zgrajen
Planica nad FramomPlanica nad Framom

9. SMREKA JE OBJELA POTOK
[e vsak sprehajalec je presene~en
ostrmel, ko je v grapi sredi gozda pod
cerkvijo obstal pred majhnim ~ude`em
narave - Potnikovo smreko.
POTNIKOV PRAVI KOSTANJ
Tik ob Potnikovi doma~iji stoji Potnikov
pravi kostanj – dendrolo{ki naravni
spomenik. ^e bomo tega orjaka `eleli
objeti, bomo potrebovali kar nekaj
nekropoli v [empetru in Orfejevem
spomeniku na Ptuju.
POTOVANJE V POHORSKO
PRETEKLOST
Preko 200 let stara Ve{nerjeva
doma~ija je zna~ilen etnolo{ki
spomenik samooskrbne doma~ije.
Zgrajena je iz kamna in lesa, pokriva
jo ~opasta slamnata streha.
Stanovanjski del hi{e je podkleten s
tremi obokanimi kletmi. Gre za
kulturni spomenik dr`avnega pomena
z lastnostmi etnolo{kega spomenika,
ki pri~a o na~inu `ivljenja skozi ~as.
Nedale~ od doma~ije se nahaja 9 m
globoka Ve{nerjeva jama, edinstve-
na zaradi svoje sestave - marmorja. pomo~nikov. Potnikov pravi kostanj sodi
med najdebelej{e prave kostanje na
Pohorju in tudi v Sloveniji. Meritev obsega
debla je v letu 2007 pokazala natan~no
900 cm. V bli`ini raste {e en pravi
kostanj (z obsegom debla 551 cm).
Za Potnikova kostanja pravimo, da sta
hi{ni drevesi. Hi{na drevesa so sadili
v sklopu doma~ij v neposredni bli`ini
poslopij.
Vzklila je na mosti~ku iz belega,
debelozrnatega marmorja nad
potokom, preko katerega je `e v ~asu
Rimljanov potekala pot iz kamnoloma
marmorja. Smreka je v desetletjih rasti
svoje korenine raz{irila na oba
bregova. V bli`ini so ostanki
opu{~enega kamnoloma marmorja, ki
spada med geolo{ke naravne vrednote.
Lepoto tega marmorja so poznali `e
Rimljani, saj ga lahko ob~udujemo na

10. U^NE EKOLO[KE POTI PO KRAJINSKEM
PARKU RA^KI RIBNIKI - PO@EG
• GRAJSKA POT – najkraj{a urejena
pot v krajinskem parku, ki je
prehodna tudi s kolesom. Pot se
pri~ne pri gradu Ra~e in je dolga
4800 m. Zanimivosti ob poti: grad
Ra~e, gnezdo bele {torklje, travniki
z mejicami, in ptice (npr. srakoper),
ribniki z vodnimi rastlinami in
`ivalmi, ki `ivijo ob njih.
• MO^VIRKINA POT – srednja pot v
krajinskem parku, ki je dolga 6200 m.
Pri~ne se pri biv{i `agi (sedanja
Algoja) iz smeri naselja Podova. Ob
poti je mo`en ogled botani~nega vrta
TAL 2000. Zanimivosti ob poti:
botani~ni vrt TAL, ni`inski poplavni
gozd, gozdne ptice, razli~ne drevesne
in grmovne vrste, zeli{~a, gozdni
sade`i in plodovi, Turnovi ribniki.
• PONIRKOVA POT – najdalj{a pot
v krajinskem parku, ki se (ravno tako
Tematske poti
V kolikor se pripeljemo s kolesi, je
poskrbljeno, da jih lahko parkiramo
v za to namenjeno li~no in domiselno
izdelano stojalo. Tam nas navdu{i {e
`u`el~nik - hotel za `u`elke, o
katerem boste lahko zvedeli ve~ na
sami poti. Sicer pa do`ivljajska pot
Turnovi ribniki predstavi {e ptice v
gozdu in drevesne vrste.
JANTARNA KOLESARSKA POT
(EUROVELO)
Jantarna kolesarska pot je ena od
predvidenih evropskih poti, ki bo
povezala obalo Balti{kega morja z
Jadranskim. Na slovenska tla se iz
Avstrije priklju~i na mejnem prehodu
[entilj in vodi skozi Pesni{ko dolino,
kot grajska pot) pri~ne pri gradu
Ra~e. Celotna pot je dolga 12 km in
zdru`uje vse zanimivosti, opisane
pri grajski in mo~virkini poti.
Ve~ informacij v zlo`enki Vodnik
po poteh v Krajinskem parku
Ra~ki ribniki – Po`eg.
DO@IVLJAJSKA POT
TURNOVI RIBNIKI
Krajinski park Ra~ki ribniki - Po`eg v
neposredni bli`ini avtoceste in
`elezni{ke proge Ljubljana - Maribor
ima izredno lego in danost za razvoj
ekolo{kega turizma. Obiskovalcev je
iz leta v leto ve~, k temu pa prav
gotovo pripomoreta infrastruktura v
parku – urejene pe{poti in opazovalni
stolp.
Kro`na pot, posve~ena gozdu, se
pri~ne na kri`i{~u ceste, ki zavije k
Turnovim ribnikom v bli`ini
lovskega doma Ra~e. Pot sledi cesti,
zatem pa je speljana okrog spodnjega
ribnika, Turntajhta. Ozna~ena je z
usmerjevalnimi tablicami, tako da se
po njej lahko odpravi vsakdo. Takoj
na za~etku nas pozdravi ve~ja info
tabla s karto obmo~ja in vrisano potjo.
Maribor, Ho~e ter se nato pri
gramoznici Ra~e vklju~i v ob~ino Ra~e
- Fram. Nadalje trasa vodi skozi enega
najlep{ih odsekov poti in sicer skozi
Krajinski park Ra~ki ribniki ter ob
akumulaciji Po`eg in se nato zaklju~i
v ob~ini Slovenska Bistrica. Vodne
povr{ine v parku ter ti{ina gozdov so
pravi raj za ljubitelje razli~nih vrst
ptic in rastlin, hkrati pa nudijo pravo
sprostitev, dale~ stran od avtomobil-
skega tru{~a. Pot je po celotni trasi
ozna~ena.
PODPOHORSKA VINSKO
TURISTI^NA CESTA
Na Podpohorski vinsko turisti~ni cesti
VTC 17, ki poteka od vinogradni{kih
leg Ru{ pa vse do Slovenskih Konjic,
se je mogo~e nau`iti raznolikosti in
izjemnosti lepot slovenskega
pode`elja, tam pa najdemo tudi
avtohtono kulinariko in vinske ceste.
Trasa Podpohorske vinsko turisti~ne
ceste vodi po pobo~jih Morja,
Kopivnika in Frama, navezuje pa se
tudi na naselje Planica nad Framom.
Slednja sicer nima vinogradni{kih leg,
je pa znana po bogati turisti~ni
ponudbi na kmetijah. Ob vinski cesti
se sre~ujemo z bogato naravno in
kulturno dedi{~ino, kakovostno
gostinsko ponudbo ter avtohtono
kulinariko gosti{~ in kme~kih doma~ij.
Zametke vinogradni{tva in uspe{nega
vinarstva na omenjenem obmo~ju
lahko najdemo `e pred letom 1435,
ko je zaslovelo framsko vinogradni{tvo
z odli~nimi vini. Pili so jih tudi na
dunajskem in angle{kem dvoru. Leta
1822 se je v Framu zanimal za vinski
pridelek avstrijski nadvojvoda Janez
Habsbur{ki. O zgodovini
vinogradni{tva govori tudi ohranjena
kulturna dedi{~ina.
SPREHAJALNA IN POHODNA POT
PLANICA NAD FRAMOM
Pot je speljana skozi samotne pohorske
gozdove Planice, mimo pa{nikov in
travnikov. Ob poti je zelo pisan
rastlinski svet. Opazujemo lahko
najrazli~nej{e krajinske motive, ki sta
jih skupaj ustvarila narava in ~lovek.
Pot ima (poleg pou~ne vloge) tudi
pohodni{ki zna~aj. Primerna je tako
za otroke kot za odrasle. Mo`no se je
okrep~ati na izletni{kih turisti~nih
kmetijah ob poti. Ve~ o poteh najdete
v bro{uri Sprehajalne poti po
Planici.
NARAVOSLOVNA, KULTURNO
ZGODOVINSKA IN GEOGRAFSKA
U^NA POT OSNOVNE [OLE FRAM
Stari stihi framskega kaplana Oroslava
Cafa opevajo danes zgodovinsko
za{~iteno naselbino Fram. Pot, tako
kot stihi, plete zgodbo o vasici, kjer
”stari grad stoji, kjer sv. Ana bdi in
kjer Zlati studenec naravo krepi”.
Gre za integracijo u~nih poti po
ustrezno ozna~enih pohodnih stezah.
Pot je zanimiva tako za doma~ine kot
tudi za turiste.

11. O B ^ I N A R A ^ E – F R A M
Sede`: Grajski trg 14, 2327 Ra~e • T: 02 609 60 10 • F: 02 609 60 18 • E: info@race-fram.si
[tevilo prebivalcev (l. 2015): 7265
KS Ra~e: Ra~e, Brezula, Podova, Zgornja Gorica, Spodnja Gorica
KS Fram: Je{enca, Po`eg, Morje, Fram, Loka pri Framu, Kopivnik, Planica, Ran~e, [estdobe
Nadmorska vi{ina: od 262 m n.v. v ni`inskem delu do 900 m n.v. (Planica)
Povr{ina: 51km2 (od tega ob~insko sredi{~e Ra~e 8,5km2 in Fram kot drugo najve~je naselje 5,5km2)
Izdelava individualnih programov in vodenje: Polona Ra~i~ - 040 466 931 • Matja` Tomani~ - 041 742 360
Lokalna vodenja: Patricija Thaler - 031 379 845 • Roman Hergan - 041 572 385
Vse dodatne informacije dobite na spletni strani Ob~ine Ra~e – Fram: www.race-fram.si