SlideShare a Scribd company logo
1 of 20
UČINKOVITA UPORABA
ELEKTRONSKIH NAPRAV IN
NJIHOVA RECIKLAŢA
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Ekipa: VENERA
Člani ekipe: Ajda Krnc, Anamarija Gole, Marija Gorenc,
Mentor: Alenka Drobnič
OŠ Martina Krpana Ljubljana, 19. april 2013
Poraba energije v gospodinjstvu v
Sloveniji
Vsi ljudje smo odvisni od energije. Pozimi nas greje, poleti hladi. Vsaka raba
energije pa ima dobre kot tudi slabe strani.
Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 % vse končne energije, skupaj s
predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico.
Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno. Zato je cilj Slovenije, da do
leta 2020:
- zmanjša rabo energije za 20 %,
- zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
- 20 % energije pa mora drţava pridobiti iz obnovljivih virov energije.
Slovenska gospodinjstva so v
letu 2009 porabila povprečno
49.000 TJ energije.
Največ energije gospodinjstva porabijo za ogrevanje prostorov, kar 66 %, saj 60 %
enodruţinskih in 72 % večstanovanjskih stavb v Sloveniji sodi po debelini izolacije
fasade
med energetsko neučinkovite. Okna z energijsko varčno zasteklitvijo predstavljajo
le 16 %
vseh oken v Sloveniji.
V enodruţinskih stavbah prevladujejo v centralnem ogrevanju standardni manj
učinkoviti
kotli med viri energije pa kurilno olje in les. Med energenti, porabljenimi za
ogrevanje
prostorov leta 2009 so prevladovala lesna goriva, teh je bilo kar 45 %. Sledilo je
lahko
kurilno olje s 27 % in zemeljski plin z 11%.
Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih
Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno ogrevanje v veliko
primerih
pa tudi lokalno z grelniki vode, kar je neučinkovito.
Skoraj vsa gospodinjstva v Sloveniji imajo gospodinjske, avdio-vizualne aparate
in računalnike, ki porabijo 15 % vse končne energije.
Po podatkih raziskave REUS 2010, ki jo je opravil Inštitut Joţefa Štefana ima
energijsko
učinkovito kuhalno ploščo le 6 % gospodinjstev, pri kuhanju pokrovke ne
uporablja
17 % gospodinjstev, pribliţno 38 % gospodinjstev električne kuhalne plošče
predčasno
ne ugaša. S pravilnim pristopi so moţnosti, da gospodinjstva zniţajo porabo
električne energije.
Poraba energije telekomunikacijskih
naprav v gospodinjstvu
Po namenu uporabe so gospodinjstva leta 2009 porabila največ energije za
gospodinjske
aparate, kar 1000 GWh. Štedilnik, hladilnik, pralni ali pralno sušilni stroj in pečico
so
imela skoraj vsa gospodinjstva. Zamrzovalno napravo je imelo 65 %, pomivalni
stroj
52 % in sušilni ali pralno sušilni stroj 28 % gospodinjstev.
Po podatkih iz leta 2010, ki jih je opravil Inštitut Joţefa Štefana je perilo pri
maksimalni
temperaturi pralo 26 % gospodinjstev. Za sušenje perila tudi poleti pa
uporabljalo
sušilni stroj 14% gospodinjstev.
Največjo energijsko učinkovitost so
imeli hladilni (kombinirani), saj med
njimi prevladujejo aparati razreda
A, A+ in A++, pri pralnih, sušilnih
Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za velike
gospodinjske aparate
Poraba električne energije za računalnik in TV-sprejemnik je bila leta 2009 290
GWh ali
9 %, enaka deleţu energije namenjene za razsvetljavo. V letih od 2009-2011 se je
zmanjšala raba energije za razsvetljavo za 7 %, kar je posledica zamenjave starih
neučinkovitih ţarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami.
Iz podatkov lahko razberemo, da smo
neučinkoviti pri rabi avdio-vizualnih
sredstev in računalnikih, saj porabimo
kar 9 % energije.
Ob računalnikih, med katerimi so prevladovali namizni z LCD zasloni, in
televizorjih, od
katerih je še vedno bilo 2/3 katodnih, smo presedeli v gospodinjstvih v povprečju
skoraj 9
Po podatkih iz leta 2009 več kot
desetina (13 %) gospodinjstev
računalnikov in televizorjev ne
ugaša, ko jih ne potrebuje.
Od tega ima kar 5 % gospodinjstev
računalnik priţgan 24 ur na dan.
10 oz. 12 ur ima priţgan
računalnik 5 oz. 3 % gospodinjstev.
Gospodinjstva so leta 2009 imela povprečno 1,7 računalnikov, od tega je bilo
57 %
namiznih. Pri namiznih računalnikih je v 77 % prevladoval LCD zaslon. Istega leta
je
računalnik imelo 73 %.
Do leta 2011 se je povečala raba energije na aparat samo pri televizorjih, kar je
bila
posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 4,4 %.
Televizijo je imelo 98 % gospodinjstev.
Povprečno število televizij na gospodinjstvo
je bilo 1,5, od tega jih je bilo 66 % katodnih.
Povprečni čas uporabe televizije je bil skoraj
4 ure na dan.
3 oz. 2 % je imelo televizijo priţgano 10 oz.
12 ur (RESU 2010).
V Slovenskih gospodinjstvih ţe prevladujejo sijalke nad navadnimi ţarnicami.
Kljub temu
pa bi bila lahko gospodinjstva pri razsvetljavi še bolj učinkovita. Povprečno
število
sijalk oz. ţarnic na stanovanje v enodruţinskih stavbah je 18, v večstanovanjskih
pa 13.
Med vrstami sijalk oz. ţarnic prevladujeta kompaktna fluorescentna sijalka (»t.i.
varčna«)
in navadna ţarnica.
Po podatkih raziskave (REUS 200) kar dobra petina gospodinjstev ugasne luč
ob
zapuščanju prostora le včasih, 1 % pa nikoli.
Predlogi za zmanjšanje porabe energije za
telekomunikacijske naprave v gospodinjstvu oz. pri
posameznikih
a) ozaveščenost prebivalstva oz. uporabnikov
V procesu vzgoje in izobraţevanja je potrebno dati večji poudarek na razvoju
ekološke
etike, saj bomo le s pravilno vzgojo dosegli spremembo našega odnosa do
energije in
okolja. Da se bo vsakdo zavedal, nujnosti po varčevanju z energijo. Ne smemo
več
vzgajati generacij v prepričanju, da posameznik ne more narediti nič, ampak da
se z
varčevanjem prične v naših glavah ter da lahko pričnemo ţe danes s
preprostimi in majhnimi ukrepi.
b) racionalnost in smotrnost pri nakupu telekomunikacijskih naprav
Ker ţivimo v obdobju informacij se mora uporabnik sprva individualno nato ob
pomoči
prodajalca telekomunikacijske opreme seznaniti z opremo na trgu. Potrošnik naj
kupi opremo, ki bo zadovoljevala njegovim potrebam (racionalen pristop).
Nekaj predlogov:
- Druţina naj ima le en TV-sprejemnik in računalnik v dnevni sobi.
- Otroci v vrtcih in I. in II. triade OŠ ne potrebujejo svoj osebni telefon in
računalnika.
- Kupujete naprave, ki ne potrebujejo baterije (igrače za otroke, tehnično
opremo) ali če kupite naprave z baterijami kupite ob tem baterije za
ponovno polnjenje, čeprav so draţje.
- Nakup aparatov, ki so opremljeni z energijsko nalepko (A – pomeni
manjša raba energija) in ţarnic (ki porabijo do 80 % manj energije).
c) smotrni nakup in pravilna uporaba
Kako varčno kupiti in uporabljati računalnik?
Nekaj predlogov:
- Priţgite računalnik le takrat, ko ga zares potrebujete.
- Po končani uporabi računalnik in ostale dodatne naprave izklopite iz
omreţja.
- Zavedajte se da je igranje igric energijsko potratno.
- Nastavite »moţnosti porabe«, ki se nahaja v Nadzorni plošči.
- Pri nakupu izberite najmanjši LCD monitor, ki še zadovoljuje potrošnikovim
potrebam.
- Ob nakupu kupite prenosni računalniki, ker je večinoma energetsko
učinkovitejši od namiznih.
- Pri nakupu izberite osebne računalnike in monitorje z oznako »Energy
Star« ali »ECO Label«.
- Uporabljajte LCD (niţja poraba energije) namesto CRT monitorjev.
- Ker je grafična kartica poleg procesorja eden večjih porabnikov energije
znotraj osebnega računalnika je potrebno, da pred nakupom računalnika
premislite o ustrezni zmogljivosti procesorja in grafične kartice, ki bo
ustrezala vašim potrebam.
- Kupujte energijsko varčne procesorje (ti so pogosto označeni kot ULW).
- Računalnik med uporabo pisarniških programov (internet, e-pošta,
pisarniški programi) večinoma deluje v prostem teku (zelo majhna
obremenjenost procesorja). Zato izberite tak računalnik, ki v prostem teku
ne bo porabil več kot 50 W in pri polni obremenitvi ne več kot 125 W (brez
monitorja).
- Če dneve preţivljate na računalniku uporabljajte raje internetno telefonijo in
televizijo. Izkoristite internet kot medij.
Kako je z ostalimi informacijskimi napravami?
Računalnik, monitor in ostale informacijske naprave (usmerjevalnik, modem,
tiskalnik
itd.) priključite na razdelilnik z vgrajenim stikalom. Tako lahko po uporabi z enim
stikalom izključite vse naprave in s tem onemogočite morebitno porabo elektrike
v
stanju pripravljenosti. Nekateri napajalniki in naprave porabljajo elektriko tudi, ko
so
ugasnjene.
Kako varčno kupiti in uporabljati mobilni telefon ali naprave, ki imajo
baterijo?
- Uporabljajte stacionarni ali mobilni telefon za dogovor in ne za pogovor.
- Zavedajte se, da so številne mobilne aplikacije energijsko potratne.
- Polnite stacionarni ali mobilni telefon, DVD - in MP3 - predvajalnik, iPod, ko je
baterija prazna ter v nočnem času, saj je energija cenejša.
- Polnilec za telefon, DVD - in MP3 - predvajalnik, iPod in podobne stvari
iztaknite iz vtičnice, ko so baterije polne.
- Nabavite si sončni polnilec za napajanje različnih baterij (mobilni telefon, za
iPode, prenosnike ali baterijske svetilke).
- Če imate v hiši stacionarni brezţični telefon ga zamenjamo z ţičnim
Kako kupiti varčni TV-sprejemnik in ga hkrati uporabljati varčno?
- TV-sprejemnik naj bo vključen le po potrebi (ob gledanju filma ali oddaje).
- Po končani uporabi TV-sprejemnika, ne puščajte v načinu pripravljenosti.
- Pri nakupu TV-sprejemnikov kupujte aparate razreda A, A+ in A++. Zelena
barva s katero so označeni razredi A pomeni energetsko najučinkovitejšo
napravo, rdeča naprava razda G, pa najmanj učinkovito. Vendar dejanska
količina privarčevane energije glede stopnje učinkovitosti je odvisna od
velikosti in načina uporabe aparata.
Na nalepki je poleg informacij o varčnosti
(razred učinkovitosti) še podatek o porabi
električne energije med delovanjem (W) in letna
poraba (kWh). Dodana je tudi informacija o
velikosti aparata.
č) odgovornost proizvajalcev
Velik del odgovornosti morajo prevzeti tudi proizvajalci telekomunikacijskih
naprav, ki
zaradi ţelje po dobičku na trg pošiljajo »nove« telekomunikacijske naprave. Z
»nasilnim« marketingom v potencialnih kupcih vzbudijo ţeljo po »nujnosti«
nakupa
novega telekomunikacijskega aparata.
Dolţnost proizvajalcev je tudi, da seznanjajo svoje potrošnike o škodljivih
vplivih
umetnega elektromagnetnega sevanja, ki jih povzročajo telekomunikacijske
naprave. Namreč za zdravje človeka je bolje, da je v bivalnem prostoru čim
manj
napajalnih naprav za elektronske napeve, kot so osebni računalnik, mobilni
telefon,
televizor itd.
d) pravilna postavitev telekomunikacijskih naprav v bivalnem
prostoru
TV-sprejemnik, računalnik, stacionarni telefon in vso potrebno tehnično opremo
(tiskalniki, optični čitalnik, omreţna stikala in usmerniki, modemi itd.) postavite v
e) eko kredit ali eko obročno odplačevanje (plačilo manjšega
davka)
Pri nakupu nove telekomunikacijske naprave bi dobili od 20-30 % popust in
obročno
odplačevanje.
Z nakupom oz. zamenjavo telekomunikacijske opreme (staro za novo) bi drţava
lahko
uvedla davčno olajšavo.
f) izbira najcenejšega dobavitelja elektrike
Na trgu se pojavlja večje število ponudnikov energije, zato izberite tiste, ki je
najugodnejši.
Uporabljajte električno energijo v času ko je ta najcenejša ali ob koncu tedna.
g) ustvarjanje energetsko neodvisnih mest oz. gospodinjstev
Ustvarjanje investicijskih programov za proizvodnjo toplote, goriv in električne
energije, ki bi bila osredotočena na rabo lokalnih razpoloţljivih naravnih virov in
zmanjševanja odvisnosti od zunanjih dobaviteljev.
Izvajanje inovativnega energetskega koncepta bo usmerilo tudi regionalni
razvojni proces
Zbiranje in recikliranje telekomunikacijskih
naprav
Zbiranje telekomunikacijskih naprav
v naši okolici
Zbiranje telekomunikacijskih naprav
meseca oktobra 2012 na OŠ dr. Pavla
Lunačka Šentrupert
Nekaj predlogov kaj lahko posameznik stori po delni
uporabi telekomunikacijskih naprav :
 Spremljajte trende razvoja telekomunikacijske opreme, a jo ob vsaki novosti ne
zamenjajte, ampak nadgradite.
 Ne zavrzite še delujoči računalnik, TV-sprejemnik, mobilni telefon, podarite jih
kateri od humanitarnih organizacij ali posamezniku, ki si zaradi socialne
stiske omenjenih telekomunikacijske opreme ne more kupiti.
 Večina otrok ima svoje računalnike, zato dnevno ne zapuščajo svoje sobe, kot
doma. Vsako večje naselje v Sloveniji ima Gasilski dom, zato naj starši vaške
skupnosti računalnike po delni uporabi zdruţijo na enem mestu in spodbudijo
svoje otroke za medsebojno druţenje v Gasilskih domovih, ob računalnikih.
Na tak način bo med otroci stekla socializacija, brez posrednega medija.
 Odsluţeno telekomunikacijsko opremo odnesite serviserju, saj bo serviser
lahko uporabil katerega izmed delov opreme pri popravilih tovrstnih naprav.
Nekaj predlogov kaj lahko posameznik stori po trajni
uporabi telekomunikacijskih naprav, da oprema ne bo
nepravilno odloţen odpadek :
 Ob končni uporabi telekomunikacijskih naprav jih odvrzite v zbirne centre.
Seznami zbirnih centrov so objavljeni na svetovnem spletu ali pokličite
lokalno komunalno podjetje.
 Spremljajte obvestila vašega komunalnega podjetja, okoliških OŠ, eko
zdruţenj in organizacij, saj tudi oni organizirajo zbiranje in odvoz tovrstne
opreme.
 Vsaka tehnična trgovina v Sloveniji (zakonski predpis) ima v podjetju
zabojnike v katerih dnevno sprejema telekomunikacijsko opremo.
 Vest posameznika in čut za čisto naravno okolje. Zavedanje, da je
potrebno ohraniti naš planet tudi za naslednje generacije.
Zaključek
Naš planet, Zemlja, ima srce, ki ne bije samo za nas. Bije za vsa ţiva bitja, s
katerimi si
delimo ta čudoviti svet pod Soncem.
Ţiveti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega
izmed
nas. Zavedati se moramo svoje odgovornosti za varovanje okolja in vedno znova
razmišljati o posledicah, ki jih naša pretirana uporaba telekomunikacijske opreme
in
njena nepravilna reciklaţa povzroča okolju ter našemu zdravju.
Če bomo ţeleli še naprej uţivati lepoto, bogastvo in darove, bomo morali
prilagoditi
marsikaj. Spremeniti bomo morali predvsem gospodarski sistem, način
proizvodnje
elektronskih in elektrotehnične opreme, sistem vrednost in posledično porabo
energije.
Proizvodnja podjetja telekomunikacijskih naprav morajo nameniti enako količino
denarja
za obveščanje prebivalcev o nevarnosti telekomunikacijskih naprav in nujnosti
sistematičnega zbiranja ter reciklaţe, kot namenijo za marketing novih proizvodov.
Viri:
- http://www.connect.si/splet/novice-5/12-resnic-o-rabi-energije/
- http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2010_3_4.pdf
- http://radio.ognjisce.si/sl/126/aktualno/6463
-http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4051
-http://www.slonep.net/dom-in-oprema/?ln=varcevanje-z-elektriko-v-
gospodinjstvu&view=vodic
- http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=350
- http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=502

More Related Content

Similar to Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana (9)

Ekoizziv 2012/13 OŠ Šturje
Ekoizziv 2012/13 OŠ ŠturjeEkoizziv 2012/13 OŠ Šturje
Ekoizziv 2012/13 OŠ Šturje
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Elvire Vatovec
Ekoizziv 2012/13 OŠ Elvire VatovecEkoizziv 2012/13 OŠ Elvire Vatovec
Ekoizziv 2012/13 OŠ Elvire Vatovec
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ RadenciEkoizziv 2012/13 OŠ Radenci
Ekoizziv 2012/13 OŠ Radenci
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Benedikt
Ekoizziv 2012/13 OŠ BenediktEkoizziv 2012/13 OŠ Benedikt
Ekoizziv 2012/13 OŠ Benedikt
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Frankolovo
Ekoizziv 2012/13 OŠ FrankolovoEkoizziv 2012/13 OŠ Frankolovo
Ekoizziv 2012/13 OŠ Frankolovo
 
Sonaravni energetski sistem - Osnova za Energetski koncept Slovenije, prof. d...
Sonaravni energetski sistem - Osnova za Energetski koncept Slovenije, prof. d...Sonaravni energetski sistem - Osnova za Energetski koncept Slovenije, prof. d...
Sonaravni energetski sistem - Osnova za Energetski koncept Slovenije, prof. d...
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ DravinjaEkoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
Ekoizziv 2012/13 OŠ Dravinja
 
Sončne elektrarne BISOL
Sončne elektrarne BISOLSončne elektrarne BISOL
Sončne elektrarne BISOL
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa SmrdokavraEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Smrdokavra
 

More from Ekokviz

Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa EkoglavciEkoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na KrkiEkoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vasEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka ŠentrupertEkoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča MarezigeEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ DobrovnikEkoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekokviz
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje AjdovščinaEkoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja LokaEkoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekokviz
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa FosaEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona ŠibeljaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ PolzelaEkoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekokviz
 
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska SobotaEkoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekokviz
 

More from Ekokviz (19)

Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoti222
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa EkoglavciEkoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šostanj ekipa Ekoglavci
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina KrpanaEkoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
Ekoizziv 2011/12 OŠ Martina Krpana
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2011/12 OŠ Lovrenc na Pohorju
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na KrkiEkoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
Ekoizziv 2011/12 OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vasEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka ŠentrupertEkoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
Ekoizziv 2011/12 OŠ dr Pavla Lunačka Šentrupert
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča MarezigeEkoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
Ekoizziv 2011/12 OŠ Ivana Babiča Marezige
 
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ DobrovnikEkoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik
 
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje AjdovščinaEkoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
Ekoizziv 2011/12 OŠ Šturje Ajdovščina
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja LokaEkoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
Ekoizziv 2012/13 OŠ Škofja Loka
 
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa FosaEkoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
Ekoizziv 2012/13 OŠ Spodnja Šiška ekipa Fosa
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona ŠibeljaEkoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
Ekoizziv 2010/11 OŠ Antona Šibelja
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 1
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
Ekoizziv 2010/11 OŠ Benedikt 3
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na PohorjuEkoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
Ekoizziv 2010/11 OŠ Lovrenc na Pohorju
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
Ekoizziv 2010/11 OŠ Martina Krpana 1
 
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ PolzelaEkoizziv 2010/11 OŠ Polzela
Ekoizziv 2010/11 OŠ Polzela
 
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska SobotaEkoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
Ekoizziv 2010/11 I. OŠ Murska Sobota
 

Ekoizziv 2012/13 OŠ Martina Krpana

  • 1. UČINKOVITA UPORABA ELEKTRONSKIH NAPRAV IN NJIHOVA RECIKLAŢA OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Ekipa: VENERA Člani ekipe: Ajda Krnc, Anamarija Gole, Marija Gorenc, Mentor: Alenka Drobnič OŠ Martina Krpana Ljubljana, 19. april 2013
  • 2. Poraba energije v gospodinjstvu v Sloveniji Vsi ljudje smo odvisni od energije. Pozimi nas greje, poleti hladi. Vsaka raba energije pa ima dobre kot tudi slabe strani. Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 % vse končne energije, skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno. Zato je cilj Slovenije, da do leta 2020: - zmanjša rabo energije za 20 %, - zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 20 %, - 20 % energije pa mora drţava pridobiti iz obnovljivih virov energije. Slovenska gospodinjstva so v letu 2009 porabila povprečno 49.000 TJ energije.
  • 3. Največ energije gospodinjstva porabijo za ogrevanje prostorov, kar 66 %, saj 60 % enodruţinskih in 72 % večstanovanjskih stavb v Sloveniji sodi po debelini izolacije fasade med energetsko neučinkovite. Okna z energijsko varčno zasteklitvijo predstavljajo le 16 % vseh oken v Sloveniji. V enodruţinskih stavbah prevladujejo v centralnem ogrevanju standardni manj učinkoviti kotli med viri energije pa kurilno olje in les. Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov leta 2009 so prevladovala lesna goriva, teh je bilo kar 45 %. Sledilo je lahko kurilno olje s 27 % in zemeljski plin z 11%. Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih
  • 4. Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno ogrevanje v veliko primerih pa tudi lokalno z grelniki vode, kar je neučinkovito. Skoraj vsa gospodinjstva v Sloveniji imajo gospodinjske, avdio-vizualne aparate in računalnike, ki porabijo 15 % vse končne energije. Po podatkih raziskave REUS 2010, ki jo je opravil Inštitut Joţefa Štefana ima energijsko učinkovito kuhalno ploščo le 6 % gospodinjstev, pri kuhanju pokrovke ne uporablja 17 % gospodinjstev, pribliţno 38 % gospodinjstev električne kuhalne plošče predčasno ne ugaša. S pravilnim pristopi so moţnosti, da gospodinjstva zniţajo porabo električne energije.
  • 5. Poraba energije telekomunikacijskih naprav v gospodinjstvu Po namenu uporabe so gospodinjstva leta 2009 porabila največ energije za gospodinjske aparate, kar 1000 GWh. Štedilnik, hladilnik, pralni ali pralno sušilni stroj in pečico so imela skoraj vsa gospodinjstva. Zamrzovalno napravo je imelo 65 %, pomivalni stroj 52 % in sušilni ali pralno sušilni stroj 28 % gospodinjstev. Po podatkih iz leta 2010, ki jih je opravil Inštitut Joţefa Štefana je perilo pri maksimalni temperaturi pralo 26 % gospodinjstev. Za sušenje perila tudi poleti pa uporabljalo sušilni stroj 14% gospodinjstev. Največjo energijsko učinkovitost so imeli hladilni (kombinirani), saj med njimi prevladujejo aparati razreda A, A+ in A++, pri pralnih, sušilnih Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za velike gospodinjske aparate
  • 6. Poraba električne energije za računalnik in TV-sprejemnik je bila leta 2009 290 GWh ali 9 %, enaka deleţu energije namenjene za razsvetljavo. V letih od 2009-2011 se je zmanjšala raba energije za razsvetljavo za 7 %, kar je posledica zamenjave starih neučinkovitih ţarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami. Iz podatkov lahko razberemo, da smo neučinkoviti pri rabi avdio-vizualnih sredstev in računalnikih, saj porabimo kar 9 % energije. Ob računalnikih, med katerimi so prevladovali namizni z LCD zasloni, in televizorjih, od katerih je še vedno bilo 2/3 katodnih, smo presedeli v gospodinjstvih v povprečju skoraj 9
  • 7. Po podatkih iz leta 2009 več kot desetina (13 %) gospodinjstev računalnikov in televizorjev ne ugaša, ko jih ne potrebuje. Od tega ima kar 5 % gospodinjstev računalnik priţgan 24 ur na dan. 10 oz. 12 ur ima priţgan računalnik 5 oz. 3 % gospodinjstev. Gospodinjstva so leta 2009 imela povprečno 1,7 računalnikov, od tega je bilo 57 % namiznih. Pri namiznih računalnikih je v 77 % prevladoval LCD zaslon. Istega leta je računalnik imelo 73 %. Do leta 2011 se je povečala raba energije na aparat samo pri televizorjih, kar je bila posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 4,4 %.
  • 8. Televizijo je imelo 98 % gospodinjstev. Povprečno število televizij na gospodinjstvo je bilo 1,5, od tega jih je bilo 66 % katodnih. Povprečni čas uporabe televizije je bil skoraj 4 ure na dan. 3 oz. 2 % je imelo televizijo priţgano 10 oz. 12 ur (RESU 2010). V Slovenskih gospodinjstvih ţe prevladujejo sijalke nad navadnimi ţarnicami. Kljub temu pa bi bila lahko gospodinjstva pri razsvetljavi še bolj učinkovita. Povprečno število sijalk oz. ţarnic na stanovanje v enodruţinskih stavbah je 18, v večstanovanjskih pa 13. Med vrstami sijalk oz. ţarnic prevladujeta kompaktna fluorescentna sijalka (»t.i. varčna«) in navadna ţarnica. Po podatkih raziskave (REUS 200) kar dobra petina gospodinjstev ugasne luč ob zapuščanju prostora le včasih, 1 % pa nikoli.
  • 9. Predlogi za zmanjšanje porabe energije za telekomunikacijske naprave v gospodinjstvu oz. pri posameznikih a) ozaveščenost prebivalstva oz. uporabnikov V procesu vzgoje in izobraţevanja je potrebno dati večji poudarek na razvoju ekološke etike, saj bomo le s pravilno vzgojo dosegli spremembo našega odnosa do energije in okolja. Da se bo vsakdo zavedal, nujnosti po varčevanju z energijo. Ne smemo več vzgajati generacij v prepričanju, da posameznik ne more narediti nič, ampak da se z varčevanjem prične v naših glavah ter da lahko pričnemo ţe danes s preprostimi in majhnimi ukrepi. b) racionalnost in smotrnost pri nakupu telekomunikacijskih naprav Ker ţivimo v obdobju informacij se mora uporabnik sprva individualno nato ob pomoči prodajalca telekomunikacijske opreme seznaniti z opremo na trgu. Potrošnik naj kupi opremo, ki bo zadovoljevala njegovim potrebam (racionalen pristop).
  • 10. Nekaj predlogov: - Druţina naj ima le en TV-sprejemnik in računalnik v dnevni sobi. - Otroci v vrtcih in I. in II. triade OŠ ne potrebujejo svoj osebni telefon in računalnika. - Kupujete naprave, ki ne potrebujejo baterije (igrače za otroke, tehnično opremo) ali če kupite naprave z baterijami kupite ob tem baterije za ponovno polnjenje, čeprav so draţje. - Nakup aparatov, ki so opremljeni z energijsko nalepko (A – pomeni manjša raba energija) in ţarnic (ki porabijo do 80 % manj energije). c) smotrni nakup in pravilna uporaba Kako varčno kupiti in uporabljati računalnik? Nekaj predlogov: - Priţgite računalnik le takrat, ko ga zares potrebujete. - Po končani uporabi računalnik in ostale dodatne naprave izklopite iz omreţja. - Zavedajte se da je igranje igric energijsko potratno. - Nastavite »moţnosti porabe«, ki se nahaja v Nadzorni plošči.
  • 11. - Pri nakupu izberite najmanjši LCD monitor, ki še zadovoljuje potrošnikovim potrebam. - Ob nakupu kupite prenosni računalniki, ker je večinoma energetsko učinkovitejši od namiznih. - Pri nakupu izberite osebne računalnike in monitorje z oznako »Energy Star« ali »ECO Label«. - Uporabljajte LCD (niţja poraba energije) namesto CRT monitorjev. - Ker je grafična kartica poleg procesorja eden večjih porabnikov energije znotraj osebnega računalnika je potrebno, da pred nakupom računalnika premislite o ustrezni zmogljivosti procesorja in grafične kartice, ki bo ustrezala vašim potrebam. - Kupujte energijsko varčne procesorje (ti so pogosto označeni kot ULW). - Računalnik med uporabo pisarniških programov (internet, e-pošta, pisarniški programi) večinoma deluje v prostem teku (zelo majhna obremenjenost procesorja). Zato izberite tak računalnik, ki v prostem teku ne bo porabil več kot 50 W in pri polni obremenitvi ne več kot 125 W (brez monitorja). - Če dneve preţivljate na računalniku uporabljajte raje internetno telefonijo in televizijo. Izkoristite internet kot medij.
  • 12. Kako je z ostalimi informacijskimi napravami? Računalnik, monitor in ostale informacijske naprave (usmerjevalnik, modem, tiskalnik itd.) priključite na razdelilnik z vgrajenim stikalom. Tako lahko po uporabi z enim stikalom izključite vse naprave in s tem onemogočite morebitno porabo elektrike v stanju pripravljenosti. Nekateri napajalniki in naprave porabljajo elektriko tudi, ko so ugasnjene. Kako varčno kupiti in uporabljati mobilni telefon ali naprave, ki imajo baterijo? - Uporabljajte stacionarni ali mobilni telefon za dogovor in ne za pogovor. - Zavedajte se, da so številne mobilne aplikacije energijsko potratne. - Polnite stacionarni ali mobilni telefon, DVD - in MP3 - predvajalnik, iPod, ko je baterija prazna ter v nočnem času, saj je energija cenejša. - Polnilec za telefon, DVD - in MP3 - predvajalnik, iPod in podobne stvari iztaknite iz vtičnice, ko so baterije polne. - Nabavite si sončni polnilec za napajanje različnih baterij (mobilni telefon, za iPode, prenosnike ali baterijske svetilke). - Če imate v hiši stacionarni brezţični telefon ga zamenjamo z ţičnim
  • 13. Kako kupiti varčni TV-sprejemnik in ga hkrati uporabljati varčno? - TV-sprejemnik naj bo vključen le po potrebi (ob gledanju filma ali oddaje). - Po končani uporabi TV-sprejemnika, ne puščajte v načinu pripravljenosti. - Pri nakupu TV-sprejemnikov kupujte aparate razreda A, A+ in A++. Zelena barva s katero so označeni razredi A pomeni energetsko najučinkovitejšo napravo, rdeča naprava razda G, pa najmanj učinkovito. Vendar dejanska količina privarčevane energije glede stopnje učinkovitosti je odvisna od velikosti in načina uporabe aparata. Na nalepki je poleg informacij o varčnosti (razred učinkovitosti) še podatek o porabi električne energije med delovanjem (W) in letna poraba (kWh). Dodana je tudi informacija o velikosti aparata.
  • 14. č) odgovornost proizvajalcev Velik del odgovornosti morajo prevzeti tudi proizvajalci telekomunikacijskih naprav, ki zaradi ţelje po dobičku na trg pošiljajo »nove« telekomunikacijske naprave. Z »nasilnim« marketingom v potencialnih kupcih vzbudijo ţeljo po »nujnosti« nakupa novega telekomunikacijskega aparata. Dolţnost proizvajalcev je tudi, da seznanjajo svoje potrošnike o škodljivih vplivih umetnega elektromagnetnega sevanja, ki jih povzročajo telekomunikacijske naprave. Namreč za zdravje človeka je bolje, da je v bivalnem prostoru čim manj napajalnih naprav za elektronske napeve, kot so osebni računalnik, mobilni telefon, televizor itd. d) pravilna postavitev telekomunikacijskih naprav v bivalnem prostoru TV-sprejemnik, računalnik, stacionarni telefon in vso potrebno tehnično opremo (tiskalniki, optični čitalnik, omreţna stikala in usmerniki, modemi itd.) postavite v
  • 15. e) eko kredit ali eko obročno odplačevanje (plačilo manjšega davka) Pri nakupu nove telekomunikacijske naprave bi dobili od 20-30 % popust in obročno odplačevanje. Z nakupom oz. zamenjavo telekomunikacijske opreme (staro za novo) bi drţava lahko uvedla davčno olajšavo. f) izbira najcenejšega dobavitelja elektrike Na trgu se pojavlja večje število ponudnikov energije, zato izberite tiste, ki je najugodnejši. Uporabljajte električno energijo v času ko je ta najcenejša ali ob koncu tedna. g) ustvarjanje energetsko neodvisnih mest oz. gospodinjstev Ustvarjanje investicijskih programov za proizvodnjo toplote, goriv in električne energije, ki bi bila osredotočena na rabo lokalnih razpoloţljivih naravnih virov in zmanjševanja odvisnosti od zunanjih dobaviteljev. Izvajanje inovativnega energetskega koncepta bo usmerilo tudi regionalni razvojni proces
  • 16. Zbiranje in recikliranje telekomunikacijskih naprav Zbiranje telekomunikacijskih naprav v naši okolici Zbiranje telekomunikacijskih naprav meseca oktobra 2012 na OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
  • 17. Nekaj predlogov kaj lahko posameznik stori po delni uporabi telekomunikacijskih naprav :  Spremljajte trende razvoja telekomunikacijske opreme, a jo ob vsaki novosti ne zamenjajte, ampak nadgradite.  Ne zavrzite še delujoči računalnik, TV-sprejemnik, mobilni telefon, podarite jih kateri od humanitarnih organizacij ali posamezniku, ki si zaradi socialne stiske omenjenih telekomunikacijske opreme ne more kupiti.  Večina otrok ima svoje računalnike, zato dnevno ne zapuščajo svoje sobe, kot doma. Vsako večje naselje v Sloveniji ima Gasilski dom, zato naj starši vaške skupnosti računalnike po delni uporabi zdruţijo na enem mestu in spodbudijo svoje otroke za medsebojno druţenje v Gasilskih domovih, ob računalnikih. Na tak način bo med otroci stekla socializacija, brez posrednega medija.  Odsluţeno telekomunikacijsko opremo odnesite serviserju, saj bo serviser lahko uporabil katerega izmed delov opreme pri popravilih tovrstnih naprav.
  • 18. Nekaj predlogov kaj lahko posameznik stori po trajni uporabi telekomunikacijskih naprav, da oprema ne bo nepravilno odloţen odpadek :  Ob končni uporabi telekomunikacijskih naprav jih odvrzite v zbirne centre. Seznami zbirnih centrov so objavljeni na svetovnem spletu ali pokličite lokalno komunalno podjetje.  Spremljajte obvestila vašega komunalnega podjetja, okoliških OŠ, eko zdruţenj in organizacij, saj tudi oni organizirajo zbiranje in odvoz tovrstne opreme.  Vsaka tehnična trgovina v Sloveniji (zakonski predpis) ima v podjetju zabojnike v katerih dnevno sprejema telekomunikacijsko opremo.  Vest posameznika in čut za čisto naravno okolje. Zavedanje, da je potrebno ohraniti naš planet tudi za naslednje generacije.
  • 19. Zaključek Naš planet, Zemlja, ima srce, ki ne bije samo za nas. Bije za vsa ţiva bitja, s katerimi si delimo ta čudoviti svet pod Soncem. Ţiveti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zavedati se moramo svoje odgovornosti za varovanje okolja in vedno znova razmišljati o posledicah, ki jih naša pretirana uporaba telekomunikacijske opreme in njena nepravilna reciklaţa povzroča okolju ter našemu zdravju. Če bomo ţeleli še naprej uţivati lepoto, bogastvo in darove, bomo morali prilagoditi marsikaj. Spremeniti bomo morali predvsem gospodarski sistem, način proizvodnje elektronskih in elektrotehnične opreme, sistem vrednost in posledično porabo energije. Proizvodnja podjetja telekomunikacijskih naprav morajo nameniti enako količino denarja za obveščanje prebivalcev o nevarnosti telekomunikacijskih naprav in nujnosti sistematičnega zbiranja ter reciklaţe, kot namenijo za marketing novih proizvodov.
  • 20. Viri: - http://www.connect.si/splet/novice-5/12-resnic-o-rabi-energije/ - http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2010_3_4.pdf - http://radio.ognjisce.si/sl/126/aktualno/6463 -http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4051 -http://www.slonep.net/dom-in-oprema/?ln=varcevanje-z-elektriko-v- gospodinjstvu&view=vodic - http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=350 - http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=502