1. EKOLOŠKO KMETIJSTVO V
SLOVENSKI ISTRI
EKO MAREŽGANI 1
Christal Kleva 8.razred
Aljoša Koren 7. razred
Matija Despotovič 7. razred
Učenci:
Mentorica:
Tamara Čelhar
OŠ IVANA BABIČA-JAGRA MAREZIGE
MAREZIGE, APRIL 2012

2. Kaj je ekološko kmetijstvo?
•Ekološko kmetijstvo je najbolj okolju in človeku prijazna kmetijska praksa,
katere glavni cilji so varovanje in ohranjanje naravnih virov, dobrobit
živali, pridelava zdravih živil ter trajnostni razvoj podeželja.
•Je alternativa (intenzivnemu) konvencionalnemu kmetijstvu, ki temelji
predvsem na količinski pridelavi oziroma maksimiranju donosov, v veliki
meri neupoštevaje (negativne) posledice take pridelave tako na okolje kot
na ljudi.
•Pojavljati se je začelo v dvajsetih letih dvajsetega stoletja v Nemčiji
in Švici, nekoliko kasneje tudi v Veliki Britaniji.
•V Sloveniji se je prvo zanimanje za eko kmetovanje pojavilo šele v
osemdesetih letih 20. stoletja.

3. •Ekološko kmetijstvo temelji na vzpostavljenih (zakonskih) predpisih,
standardih in prepovedih.
•Osnovne prepovedi v ekološkem kmetijstvu so:
– uporaba kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin,
– uporaba razkuženega semena,
– uporaba lahkotopnih gnojil,
– uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih,
– uporaba surovin živalskega izvora v krmilih,
– uporaba gensko spremenjenih organizmov in
– preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (kokcidi-ostatiki, antibiotiki).
• Pri ekološkem kmetijstvu ločimo tri osnovne oblike oz. smeri, in sicer
kmetovanje:
- po biološko-dinamični metodi (kmetovalci sledijo setvenemu koledarju, ki ga je
zasnovala Maria Thun, učenka dr. Steinerja).
- organsko--biološko oz. ekološko kmetovanje (zasnoval jo je H. Muller;
bistvo je negovanje in vzdrževanje rodovitnih tal, ki so pogoj za pridelavo zdrave hrane; ta
smer je najbolj razširjena).
- in permakultura (temelji na povezovanju delov v celoto oziroma razumevanju povezav
v naravi in naravnih procesih)

4. Ekološko kmetijstvo v Sloveniji
.• V Sloveniji uporabljamo izraz ekološko kmetijstvo, medtem ko sta pri
živilih v uporabi dva termina: bio(loška) živila in eko(loška) živila.
• Veliko vlogo pri razvoju ekološkega kmetijstva je odigrala krovna
organizacija Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS), ki je
aktivno soudeležena pri kreiranju (nacionalne) politike na področju
ekološkega kmetijstva Sloveniji in med drugimi nalogami promovira edino
slovensko registrirano blagovno znamko za ekološka živila BIODAR.
•Kakšno je stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji in Slovenski Istri smo
izvedeli iz pogovora z g. Danetom Podmenikom, ki je na področju ekokmetijstva
skupaj z g. Borisom Frasom zelo aktiven v okviru Združenja ekoloških kmetov
Obala, Bio Istre in Zavoda Eko-Humanitatis.
KLIKNI NA
SLIKO!

5. Predstavitev področja –
SLOVENSKA ISTRA.
• 200 do70 let nazaj je bilo v Istri vse obdelano, zdaj pa je veliko
površin zaraščenih, ker so ljudje opustili kmetijstvo.
Pogoji za kmetijstvo v Slovenski Istri:
- Klima: mile zime, vroča poletja
- Podlaga: večinoma flišni svet
- Voda: površinske vode, manj padavin
- Dolga sezona
Torej pogoji za kmetijstvo so kar ugodni, čeprav so kar velike razlike
med posameznimi deli Istre (vzhodni apnenčasti del ob kraškem robu
ima najbolj neugodne razmere).

6. Ekološko kmetijstvo v
SLOVENSKI ISTRI
• Od leta 1999-2005 se je veliko kmetov po Sloveniji odločilo za ekološki način
kmetovanja, v zadnjih 3-4 letih pa je rast zelo majhna.
• Na Obali so bili le 4 začetniki.
•V Slovenski Istri je danes okoli 100 eko kmetij.
• Večina kmetov na Obali se je odločila za eko kmetovanje v zadnjih 4 letih, torej
trend je ravno obraten kot velja splošno za Slovenijo.
• Rast št. eko kmetij na Obali in zaledju; leta 2008: 38 eko kmetij, 2009: 49 eko
kmetij, 2010: 66 eko kmetij
• Leta 2009 je bila polovica eko kmetij oljkarskih, 6 eko kmetij vinogradniških, 15
mešanih, 1 žitna, nobena samo zelenjavna ter nobena samo sadje.
• Ekološke kmetije v Istri so v povprečju manjše, cca 6 ha (v Sloveniji imajo kmetije
cca 15 ha; na račun večjih pašniških kmetij).

7. Obsegi ekološko-kmetijskih površin v
uporabi po katastrskih občinah v
Slovenski Istri.
Največ ekoloških površin v Slovenski Istri je v katastrskih občinah Cetore
nad Izolo, v Koštaboni in v naši bližini, v Truškah predvsem na račun
vinogradov. Najmanj ekoloških površin je na vzhodu – na kraškem robu.
Število ekoloških kmetij oz. pripadajočih ekološko-kmetijskih površin v
uporabi in njihova usmerjenost po katastrskih občinah v Slovenski Istri.
V Slovenski Istri prevladuje rastlinska ekološka pridelava, največji delež
predstavlja oljkarstvo, sledita mešana usmerjenost, vinogradništvo.
Ekoloških kmetij, ki bi gojile zelenjavo, je izredno malo (Fras, Rejc, Mivšek
in morda še kdo). Izključno sadjarstvo ali živinoreja sta tudi zelo redki.

8. Ekološke kmetije v naši občini
• Pomembno vlogo igrata ekološka kmetija BIO ISTRA FRAS

9. • in ekološka kmetija ROMANE REJC, katero smo tudi obiskali.

10. • V Marezigah je ekološka kmetija Plahuta.
V domačem kraju – v MAREZIGAH
in v širšem šolskem okolišu

11. • V Truškah pri Marezigah pa ekološka kmetija Rodica.

12. Ekološko pridelani izdelki in cene
• Ekološko pridelani izdelki so dražji od konvencionalnih, ker je eko kmet
bolj odvisen od narave.
In ker:
• Je pridelek manjši, ker se manj uporablja stroje, ker se ne uporablja
pesticidov in umetnih gnojil, ki sicer pospešujejo rast in večajo pridelek.
• Gojenje, skrb, nabiranje ekokmetu vzame več časa kot konvencionalnemu
kmetu.
• Po besedah Romane Rejc so cene ekoloških pridelkov na Obali nekoliko
nižje kot v Ljubljani.
• Kljub temu, da so eko izdelki dražji,
bi se moral vsak zavedati,
da se v lastno zdravje splača vložiti
nekaj več denarja!

13. Povpraševanje/Prodaja
• V zadnjem letu ali dveh je ponudba ekoloških izdelkov na Obali
doživela preporod – ob sobotah lahko kupimo eko pridelke na
trržnici, v Kopru smo dobili 3 specializirane trgovine, v navadnih
trgovinah so police z eko izdelki vedno večje, pojavili so se eko
mlekomati itd.
•Ekološka osveščenost potrošnikov se veča, kupci vedno več posegajo po
ekoloških pridelkih; čeprav manj kot v Ljubljani.

14. • Lastne pridelke in izdelke eko kmeti iz Obale prodajajo na domu,
ob sobotah na ekološki tržnici v Ljubljani in Kopru, nekaj tudi v Izoli
ter na občasnih stojnicah-sejmih in v specializirani bio trgovini
Biodar v Kopru.
• Lani je podjetje Bio Istra Fras vzpostavilo tudi sistem tedenskih
zabojčkov po zgledu partnerskega kmetovanja iz Francije.
• Na policah večjih trgovinskih centrov (Merkator, Spar, Hofer …) se
žal od obalnih eko kmetovalcev včasih pojavi le vino, ostali izdelki
so predvsem iz drugih koncev Slovenije, medtem ko so eko
zelenjava in sadje le iz uvoza.
• Vendar je ponudba eko pridelkov pridelanih v Slovenski Istri še
vedno skromna, saj prevladuje oljčno olje in vino, medtem ko se z
pridelavo zelenjave ukvarjajo le redki.

15. Ogledali smo si ponudbo v specializirani bio trgovini Agraria.

16. In v specializirani trgovini BIODAR.

17. • Bio Istra Fras je jeseni 2010 na Obali vzpostavila sistem tedenskih zabojčkov
slovenske ekološko pridelane sezonske zelenjave in sadja po vzoru partnerskega
kmetovanja.
• Gre za sistem, v katerem kmet (pridelovalec) neposredno prodaja s pridelke/izdelke
(sezonska zelenjave in sadje, moke, sokovi, vino, olje ipd...) kupcu, torej brez
posrednikov in provizij.
• Ob ponedeljkih pridejo stranke po 4 ali 6 kilogramski zabojček na dogovorjeno mesto.
Za zabojček se je treba naročiti najpozneje v petek.
• Tak način je boljši za kmeta in kupca, saj gre za:
– Možnost nakupa svežih in zdravih ekoloških živil pridelanih v lokalnem okolju.
– Nakup ekoloških živil po dostopnejših cenah.
– Aktiven prispevek k razvoju ekološkega kmetijstva in varovanju narave.
– Podpiranje lokalnih ekoloških kmetov.
• Bio Istra na ta način dostavlja potrošnikom
ne samo pridelke s svoje eko kmetije,
ampak tudi iz različnih drugih ekokmetij
iz cele Slovenije. Tudi šole lahko za
šolsko shemo sadja naročamo sadje in zelenjavo
preko Bio Istre.
TEDENSKI ZABOJČKI SEZONSKE ZELENJAVE IN SADJA
PO MODELU PARTNERSKEGA KMETOVANJA

18. Predlogi za izboljšanje
ekokmetijstva…
• Država bi morala prepovedati uporabo strupov oz. jih obdavčili. Varovati
bi morala zdravje ljudi, ne pa podpirati multinacionalk.
• Organizirali bi terensko službo, ki bi vzpostavila podporo in dajala nasvete
ekološkim kmetom, že obstoječim in novim.
• Zvišali bi subvencije za tiste eko kmete, ki gojijo zelenjavo, sadje, saj so
prenizke.
• Bolj bi ozaveščali mladino in vse ljudi, da bi se zavedali pomena
ekološkega kmetovanja za njihovo zdravje in okolje.
• Razširili bi idejo eko partnerstva po vsej Sloveniji in tako pomagali eko
kmetom prodati pridelke.

19. VIRI IN LITERATURA
• http://www.zek-obala.si/index.php/ekolosko-kmetijstvo#3
•http://www.zveza-ekokmet.si/home
•http://bioistra.si/ekoloska-kmetija.html
• http://www.rodica.si/
• Podmenik, D. (2012). TRENDI IN PERSPEKTIVE EKOLOŠKEGA
KMETIJSTVA S POUDARKOM NA SLOVENIJI IN SLOVENSKI ISTRI.
Založba Vega. Ljubljana.
•USTNI VIRI: Romana Rejc, Dane Podmenik, Matic Rodica, Dean Plahuta,
prodajalki v trgovini Biodar in bio Agraria…