1. ... POTOPISPOTOPIS
ŠŠŠKOTSKAKOTSKAKOTSKAKOTSKAPOTOPIS
KOTSKAPOTOPIS
48
opažanje tujca! Nam tako samoumevne podrobnosti do-
mače dežele v njegovih očeh zasijejo v povsem drugačni
perspektivi;kotbisamprehitevalčasinskušalugotoviti,
kaj je res pomembno in vredno spoštovanja.
Ta skok v času in prostoru sem imel v mislih, ko sem
se prijavil na študijski modul na Škotskem. Nič me ni
motilo, da grem sam. Tudi za bogatenje znanja tujih jezi-
kov je običajno najbolj koristno, če nimaš ob sebi nobene
potuhe. Kljub temu mi je šlo kar nekaj okoliščin precej
na roke. Z brniškega letališča sem preko Londona pri-
letel v Glasgow; tam sta me pričakala Phil in Anthony, ki
sta potovala z avtomobilom. Brez njune pomoči bi bilo
Skok v času in prostoru
No, naj začnem na začetku. Študij varstva naravne
dediščine mi vedno znova odpira obzorja. Sodelovanju
med Biotehniško fakulteto in Birkbeck University of
London se gre zahvaliti, da smo jeseni skupaj z angleški-
mi kolegi preživeli en teden v Logarski dolini. Beseda je
dala besedo in na tihem sem takrat sklenil, da jim vrnem
obisk. Kako dragoceni so trenutki, ko spremljaš kritično
Isle
of
Isle
of
Rum
2. 49
potovanje res zamudno, saj v tako odročne kraje vozi le
malo vlakov in še ti so počasni. Glede na to, da me je za
odhod na otok čakal trajekt, si zamude ali zgrešene po-
vezave enostavno ne bi mogel privoščiti.
Industrijsko predmestje Glasgowa se je umaknilo bla-
gim ravnicam kulturne krajine, posejane s skromnimi
hišicami in velikimi pašniki. V udobju štirih koles sem
lahkomirnosedelnazadnjemsedežuinopazovaldeželo.
Nekajkrat mi je sicer vzelo sapo, ker nisem bil vajen vož-
nje po levi strani, vendar se tudi tega kot sopotnik hitro
privadiš. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Mallaig,
majhno pristaniško mestece na zahodni obali. Na moje
veliko presenečenje smo vso prtljago pustili kar na pro-
stem v pristanišču in šli iskat nekaj za pod zob. Eden od
domačinov nam je zagotovil, da tukaj ne kradejo! V tem
zaupanju mi je tudi mali trikotni sendvič pošteno teknil.
Srečanjezostalimikolegijebiloprecejangleško–vljudno
in hladno obenem. Klepet ob pijači sredi mestnega vr-
veža me je uvedel v bogastvo dialektov, zato sem moral
pošteno napenjati ušesa in loviti teme pogovorov.
Otoki
Ko so pristaniški delavci naložili še zadnji tovor na
trajekt, so zahrumeli motorji in nas odlepili od obale. V
zavetju pomolov smo se poslovili od starih ribiških bar-
kač, ki dan za dnem režejo kruh tamkajšnjim družinam.
Na odprtem morju je postalo hladneje! Zagrnil sem se v
vetrovko in stisnjen v zavetrje na palubi opazoval reza-
nje valov. Sem in tja se je iz vode prikazal ponirek, nekaj
časa plaval na površju, potem pa spet izginil v podvod-
nih loviščih. Prepadne stene otokov so ponujale čudovite
razglede ... The Small Isles so otoki Notranjih Hebridov
zahodne škotske obale – Eigg, Muck, Canna, Sanday in
Rum. Tokrat smo pristali na obali vseh petih. Majhne
skupnosti redko poseljenih otokov so v veliki meri od-
visne od celine, zato je prihod barke vesel in družaben
dogodek. Prekladanje tovora mine v krohotanju, medse-
bojnem zbadanju in klepetu o tej ali oni novici. Neredko
se zgodi, da razburkano morje prepreči dostavo blaga in
hočeš nočeš ostanejo tudi lačni. Veselja in hudomušnosti
jim težko življenje ne vzame in prav radi pospremijo od-
hajajočo ladjo s tradicionalnim igranjem na dude. Tudi
s policijo nimajo težav, zato ne poznajo prometnih pre-
krškov,radarjev,alkotestovinpodobnihnevšečnosti.Če-
tudi kdaj policijo zanese na otok, so domačini vsekakor
prej obveščeni že iz matičnega pristanišča, ha, ha!! No,
naša vožnja je trajala kar debelih šest ur! Vmes sem se
hodil gret v kabino za potnike; enkrat me je celo pre-
magal spanec, saj mi je zaradi potovanja očitno manjkala
kakšna kitica spanja. Končno je kapitan najavil tudi naše
Za ljubitelje ruma je ime otoka
zelo obetavno, vendar opojna
lepota in okus po divjini
vzbujata drugačna občutja.
Nekajurna vožnja s trajektom
me zavija v molk, mrzel veter
pa vedno bolj vztrajno odnaša
vonj po pomladi. Temni odtenki
skal, neskončne resave, sem
in tja kakšno drevo ter nekaj
skromnih hišic na obali otokov.
Zelo očitno je vulkanom
večkrat prekipelo ... Sedaj se
okamneli le skromno upirajo
sili razpenjenih valov, ki dan za
dnem butajo v morsko obalo.
3. ... POTOPIS... POTOPIS
50
izkrcanje! Polni pričakovanj smo si
oprtali prtljago ter po dolgi zeleni
rampi zapustili trup ladje.
Isle of Rum –
National Nature
Reserve
Welcome to Rum – Failate gu
Rum!NationalNatureReserve–TearmannNadairNaise-
anata. No, kaj pa je sedaj to? Smo prišli med Indijance? Bo
že držal rek, da ima vsak park oziroma rezervat svoje »in-
dijance« in moram reči, da se je kasneje ta rek kar potrdil.
Domasemmalopobrskalpovodičih;MihaelaČerneličjev
svojemvodičutakolezapisala:»Škotskiprebivalcigovorijo
kar tri jezike. Po zahodnem Višavju in bližnjih otokih ka-
kih 130.000 ljudi še vedno govori ERSE, to je eden izmed
galskih jezikov (druga dva sta irski in izumrli manški), ki
skupaj z britskimi sestavljajo otoško vejo keltščine, jezika,
ki so ga pred 2500 leti prinesli iz Galije tedanji osvajalci.
RazennekaterihgalskihŠkotovvodročnihpredelihinna
otokih znajo vsi prebivalci dežele angleščino, ki je uradni
jezik in jo uporabljajo tako javna uprava, poslovni svet,
prosveta in angleški doseljenci kot v glavnem domorodno
izobraženstvo. Večina ljudi pa ima za svoj jezik škotščino,
ki je samosvoje narečje angleščine.«
Na obali nas je sprejela Lucy. Pripeljala se je z okruše-
nim land roverjem, najbolj pa so mi padli v oči visoki gu-
mijastiškornjizraznobarvnimipikami.Lezakajškornjiv
lepem sončnem vremenu? Prtljago smo zložili v terenca,
sami pa smo se peš odpravili proti našemu prenočišču.
Kmalu se je v varnem zavetju zaliva in veličastnih dreves
odprl pogled na nenavadno graščino. Večji del prostorov
ostajanedotaknjenvsvojemzaprašenemrazkošju,manj-
ši del pa služi kot hostel za redke obiskovalce tega otoka.
Vvežisomezbodlivočiškornji,blatnegamašeingojzar-
ji,mokrenogavice,majice,puloverji,kapeinrokavice...in
veliko posušenega blata. »No, so pač imeli slabo vreme.
Upam, da bo nam nebo dobro služilo.« Tako sem si mislil
in se nastanil v dodeljeno sobo s skupnimi ležišči.
Voda, voda, voda ...
Prvi delovni dan smo se odločili za najdaljšo turo po
otoku, čez gorski prelaz, mimo gore Barkeval in ob reki
Abhainn v Harrisov zaliv. Preprosto znamenje nedaleč
odgraduKinlochvsakegaobiskovalcaopominja,davsto-
pa v naravni rezervat! Skromen kolovoz se kmalu prelevi
v ozko stezo, ki se počasi vzpenja proti vulkanskim vrša-
cem. Ker je kamnina za vodo nepropustna,
so nas luže, lužice in z vodo napojena šota
spremljale na vsakem koraku. Za trenutek
smo se ustavili, da bi si ogledali napredo-
vanje gozda. Na otoku namreč vlagajo kar
precej moči v ponovno pogozdovanje. Ob
potoku navzgor prodirajo posamezna sa-
monikla drevesa, vendar le do visoke žične
ograje.Nadrugistraniimajosvojekraljestvo
velikitropijelenjadi,zatosetusrečujejoraz-
lični interesi in rojevajo številni konflikti. V
zimskih mesecih zaradi pomanjkanja hrane
jelenjadžreceloptice!Kmalusmozagledalinekajjelenov,
ki so se mirno pasli kljub našemu mimohodu. Nobenega
strahu torej?
Na drugi strani prelaza smo se spuščali ob mali rečici,
ki je živahno poskakovala v smeri proti morju. Vse do za-
liva mi je uspelo ostati suhih nog, potem pa sem moral
preskočiti majhen kanal in glej ga spaka ... Z eno nogo
sem do gležnjev doskočil v blato in zajel vodo. V tihi jezi
me je potolažil pogled na simpatično škotsko govedo in
nekaj koz, ki so se pasle v bližini. Po kratki malici smo si
ogledali še en primerek ograjenega »gozda«, potem pa je
zapihal mrzel veter in se ulil dež. Jaz sem hitel odpirati
dežnik,medtempasosiangleškikolegilenatikalikapuce
svojih vetrovk. Šele kasneje mi je postalo jasno, da sem
prav z dežnikom dal vedeti, da sem tujec v tej deželi, zato
ganakasnejšihpohodihnisemvečnosilsseboj.No,»pre-
davanje«jekljubdežjuteklonaprej,sajsenašvodičChris
ni pustil kaj dosti motiti. Tako smo še nekaj ur capljali po
dežju; le nekaj ožuljenih članov posadke se je zateklo v
land roverja in si tako skrajšalo pot. Proti koncu pohoda
sempravzveseljemfotografiralkrpicojasneganeba.Člo-
v ozko stezo, ki se počasi vzpenja proti vulkanskim vrša-
Kinloch Castle
Pristanišče Mallaig na
zahodni obali Škotske
4. 51
veknikolineve,kajgašečaka!Vvečernihurahsmopred-
stavljali v naprej pripravljene seminarje različnih tem.
Strokovno razglabljanje se je običajno prelevilo v živahen
in sproščen klepet, ki se je ob odprtem ognju v kaminu in
ob rujni kapljici včasih zavlekel pozno v noč.
V naslednjih dneh smo v podobnem ritmu osvojili
gori Hallival in Askival, raziskali zaliv Kilmory ter ubi-
rali mogoče in nemogoče poti do zaliva Baghna (Cave’s
bay). Prav takrat mi je najbolj močilo kosti, saj smo se
kljub dežju že zjutraj odpravili na pot. Na začetku sem
še nekaj časa skakal s kamna na kamen, potem pa sem
se privadil cmokanju vode v čevljih. Le pelerina mi je da-
jala skromno zavetje pred vetrom in
dežnimi kapljami, ki so neusmiljeno
bičale žareč obraz. Voda, voda, pov-
sod sama voda …
Naravna in kulturna dediščina
Otok Rum v svojem naročju skriva veliko skrivnosti.
PoarheološkihostankihsodečjebilRumposeljenžepred
9000 leti, kar pomeni najstarejšo dokazano človeško na-
selitev na Škotskem. Takrat ga je skoraj v celoti poraščal
gozd, ki je poleg bogate morske obale nudil dovolj možno-
sti za preživetje. V kameni dobi, pred približno 5000 leti,
sogozdzačelikrčitizaobdelovalnepovršine.Svojesledove
so pustile tudi krščanske skupnosti, verjetno puščavniki,
ki so v 7. in 8. stoletju po Kr. poselili otok. O tem pričata
dva kamna z vklesanim križem. Kasneje
jeRumskupajzostalimiHebridskimioto-
ki prišel pod oblast Vikingov, v srednjem
veku pa pod fevdalno gospodo (Lords of
the Isles). Pred izgonom malih kmetov z
Višavja(Clearences,odleta1750do1850)
je na otoku živelo kakih 400 ljudi. Z izse-
ljevanjem so hoteli predvsem pospešiti
ovčerejo, vendar razen žalosti in revščine
taposegnaotokniprineselničdobrega.V
19. stoletju je otok kupila plemiška druži-
na, ki si je kasneje zgradila razkošen dvo-
rec. Gospoda se je prihajala hladit, zabavat in uživat
v lovu na jelene. Leta 1957 je Rum postal narodni
park, saj ga je kupila družba Scottish Natural He-
ritage – SNH (škotska vladna agencija, ki skrbi za
varstvoinohranjanjenaravnedediščine).OtokRum
je tako predmet številnih znanstvenih raziskav in
predstavlja biser naravne in kulturne dediščine ne
samo v okviru Škotske ali Velike Britanije, ampak
tudi v svetovnem merilu. Na goratih travnatih pobočjih
gnezdi kolonija atlantskega viharnika (Puffinus puf-
finus), ki šteje od 60.000 do 100.000 ptic. Ker je otok
vulkanskega nastanka, je prava naravna učilnica bogate
geološke zgodovine.
V bližini gradu živi približno 30 ljudi, ki v glavnem
skrbijo za urejenost rezervata in za oskrbovanje gostov.
Tudi tu se pojavlja veliko dilem, ki v kratkem gotovo ne
bodo rešene! Kje je torej meja med divjino in kulturno
krajino? Gozd ali jeleni? Ali bo skupnost na otoku živela,
se razvijala, se bogatila ali pa bo nazadovala in se umak-
nila z otoka?
Jezdeci valov
Zadnji dan je bil za razliko od drugih malo bolj spro-
ščen.Nekaterisoželelipredčasnonatrajektindomov,ven-
dar zaradi slabega vremena to ni bilo mogoče. Sedaj smo
tudi sami začutili, kaj pomeni biti odrezan od sveta! Tudi
naslednji dan se je skoraj ponesrečilo, saj je imel trajekt
zamudo, to pa je pomenilo še kup drugih
nevšečnosti. Na hitro so nam naročili gu-
mijastčoln,kijesicernamenjenturistični
plovbi okrog otokov. Ko je prihrumel s ce-
line, nam je »kapitan« razdelil vodotesne
pajace, prtljago zložil na premec in nam
svetoval, naj si dobro pritrdimo zobno
protezo, v kolikor jo kdo ima. V slabi uri
smo pripluli v Mallaig, prepihanih glav in
srečnih obrazov. Tako se je po kratkem
slovesu zaključilo naše Rumovanje.
Marko Gabrovšek m
Prečkanje potoka
Škotsko govedo,
zgoraj desno
atlantski viharnik
(Puffinus puffinus)
Prof. Richard Clarke
in avtor članka pri
križu iz 8. stoletja
Foto:MarkoGabrovšek
