1. =
OŠ Martina Krpana
Skupina: ekofužinci
Člani: Sandi Omeradžić,
Steven Ljubanić in
Bor Mlakar
Mentor: Tomaž Šumah
Ljubljana, 20. 4. 2012
2. Ekološko kmetijstvo je
kmetijska pridelava v so itju zž
naravo. Poseben poudarek je
na relaciji tla-rastline- ivali-ž
lovek. Velik poudarek ječ
pove anje rodovitnosti zemlječ
z ve anjem humusa in uporaboč
organskih gnojil.
Hrana pridelana na ekološki
način je bolj zdrava in
kakovostna.
Ekološko kmetijstvoEkološko kmetijstvo
3. Število eko kmetij iz leta v leto
narašča, saj je denimo leta 1998
bilo le 41 eko kmetij. V letu 2010
pa jih je bilo že 2218.
Eko kmetijstvo:
pripomore k izboljšanju pitne
vode,
vpliva tudi na trajnostno
gospodarjenje z neobnovljivimi
naravnimi viri,
vzreja bolj zdrave živali,
…
4. Naše raziskave eko kmetijstva
segajo v bližnjo okolico mesta
Ljubljana.
Ljubljana je glavno mesto Slovenije in na
površini 275 km2
živi približno 260 000
ljudi.
Ljubljana je znana tudi po zanimivi arhitekturi, kjer se
mešata predvsem baročni in secesijski slog. Veliko
arhitekturno zapuščino je med obema vojnama pustil
tudi naš arhitekt Jože Plečnik. Mesto je znano tudi po
tržnici, kjer lahko kupite doma pridelane dobrote.
Prešernov spomenik Mestna hiša Tromostovje Tr nicaž
Naša okolicaNaša okolica
6. Ekološko kmetijstvo vEkološko kmetijstvo v
osrednji Slovenijiosrednji Sloveniji
V bližnji okolici mesta Ljubljana smo našli tako
rastlinske ekološke predelovalce kot tudi rejcev živali.
ZELENJAVA, ŽITA IN
SADJE:
koruza,
korenje,
pira,
jabolka,
krompir,
češnje,
ŽIVINOREJA:
mleko (kozje, kravje,…)
siri in skute,
govedo,
koze,
ovce,
prašiči,
…
7. Splošno gledano je Ljubljanska regija po našem
mnenju precej EKO naravnana, saj je po podatkih, ki
smo jih našli na spletu v glavnem mestu veliko
izobraženih in ljudi. Prav ti pa naj bi največkrat
posegali po ekoloških izdelkih .
Kot smo že omenili veliko ekoloških kmetov svoje
izdelke prodaja tudi na Ljubljanski tržnici.
Klikni na sliko!
8. V naši bližnji
okolici smo
naredili tudi krajšo
anketo na to temo.
Število
anketirancev je bilo
70.
ANKETAANKETA
1. Ali kupujete izdelke z oznako “EKO“ ali “BIO“?
2.Pri katerih izdelkih ste najbolj pozorni na oznake “EKO“ ali
“BIO“?
3.Ali menite, da so taki izdelki (pre)dragi?
4.Ali gledate tudi poreklo?
9. Analiza prvega vprašanja je pokazala, da dobrih 64 %
anketirancev kupuje izdelke ekološke predelave.
Analiza drugega vprašanja je pokazala, da večina
ljudi kupuje živila s takima oznakama. Veliko
anketirancev pa pazi na te oznake pri kozmetiki.
10. Analiza tretjega vprašanja je
pokazala, da je večina anketirancev,
ki kupujejo take izdelke mnenja, da
taki izdelki niso predragi za kvaliteto.
Ostali pa so bili mnenje, da so
predragi in jih ravno zato ne kupujejo.
Analiza četrtega vprašanja je
pokazala, da je večina anketirancev,
ki kupuje take izdelke gleda na
poreklo. Raje kupijo izdelke iz
Slovenije.
11. • Slovenski eko-metje bi se morali povezati
s šolami in vrtci. Tako bi dobili nov trg.
• Slovenski eko-metje bi se morali še
bolj promovirati na socialnih omrežjih.
Po podatkih, ki smo jih dobili na spletni strani
ECH-O naši ekološki kmetje še vedno lahko vse
prodajo doma. Precej ekološke hrane Slovenija
tudi uvozi iz sosednjih držav, kjer je takšno
kmetijstvo še bolj razvito.
12. • rastejo brez umetnih gnojil,
• vsebujejo veliko hranilnih snovi,
• vsebujejo snovi, ki zdravilno
vplivajo na organizem.
EKOEKO
13. • dobro poznamo rastline (npr. zamenjava:
čemaž / jesenski podlesek, čmeriko ali
šmarnice)
=
Pomembno je vedeti in paziti na:
• da področja niso
onesnažena,
emač ž jesenski podlesek
14. Druga stvar pa je, da bi pohvalili našo šolo in učiteljico
Marjetko Hren, ki je skupaj z našimi učenci naredila
eko vrt. Nekaj pridelkov smo že zaužili za malico in
kosilo. Lahko le rečemo: mnjam…
