1. jana UMETNOST PREŽIVETJA 2012
Se bodo kmetje izvili iz pasti semenarskega lobija?
Sodišče Evropske unije s sedežem v Luksemburgu (The
European Court of Justice) je pred tednom dni razsodilo v korist
malih pridelovalcev in multinacionalkam odvzelo nadzor nad
semeni. Sodba je bila izrečena v četrtek, 12. julija 2012. Sodni
spor je bil sprožen v Franciji med semenarsko korporacijo
Graines Baumax, ki je tožila male kmete in vrtičkarje iz
združenja Kokopelli. Člani nedobičkonosne organizacije
Kokopelli iz Francije delujejo pri ohranjanju pestrosti
zelenjadnic in žit, pri čemer del semen ponujajo ljubiteljskim
vrtičkarjem in malim kmetom.
Podjetje Graines Baumax je
njihovo pestro ekološko ponudbo
prepoznalo kot veliko poslovno
grožnjo, zato je proti organizaciji
Kokopelli že leta 2005 vložilo
tožbo. Kot razlog so navedli
nelojalno konkurenco. V ponudbi
Kokopellija, ki sicer obsega 460
sort, so namreč našli 233 sort, ki
niso vpisane v nacionalno ali v
evropsko sortno listo in imajo
»podobne« značilnosti kot sorte v
njihovi poslovni ponudbi. Tožba je
bila usmerjena v dve točki:
Kokopelli ne sme prodajati semen,
ki niso registrirana, in v
odškodninski zahtevek 50.000
evrov zaradi poslovne škode, ki jo je menda utrpel Graines Baumax.
Prvostopenjsko sodišče v Franciji je razsodilo v korist korporacije Graines
Baumax, zato je organizacija Kokopelli vložila pritožbo na sodišče
Evropske unije v Luxembourgu. Tako je pravda prišla do luksemburškega

2. sodišča, to pa je razsodilo v prid Kokopelliju, to pomeni v prid vsem
civilnim mrežam zbiralcev in varuhov semen tradicionalnih (historičnih)
sort kulturnih rastlin, ki delujejo po Evropi. S to sodbo je evropsko
sodišče uradno podprlo avtohtonost in edinstvenost starih sort in ne
uniformnost patentiranih hibridov ter je s tem zatrlo kriminalni monopol
semenarskih korporacij, ki zdaj obvladujejo že 67 odstotkov svetovnega
trga s semeni.
Vrnjena pravica do tradicionalnih sort rastlin
Gre torej za precedenčno sodbo, gre za prelomni sodni primer (case),
ki ščiti tradicionalne varietete kulturnih rastlin in dovoljuje pravico do
semen vsem Evropejcem, torej neomejen dostop do njihove stoletne
kulturne in genske dediščine, ki jim je bila ukradena. Sodna zmaga
pomeni izjemno pomemben korak na poti do poštene in pravične
uporabe kulturne dediščine Evropejcev. Vedeti moramo, da je bila do te
sodbe evropskega sodišča pravica uporabe semen omejena na Katalog
registriranih sort poljščin in zelenjadnic, ki so jih registrirale korporacije
kot svojo intelektualno lastnino (TRIPS regulativa -Trade Related
Intelectual Property Rights). Velikim semenarskim koncernom je uspelo
privatizirati trg semen in s tem omejiti pravice ljudi do tradicionalnih sort
kulturnih rastlin. Šlo je za boj neodtujljivih pravic ljudi do njihovih lastnih
historičnih sort in njihovih semen in ta boj je sedaj dobljen. Nedoumljivo
je, da naši mediji o tem niso poročali niti z eno samo besedo. Pomenljivo
in tragično!
Semena last korporacij?
Predniki so stoletja pridelovali kulture, ki so prilagojene določeni
krajini, sestavi prsti in klimi neke dežele. Iz roda v rod so zbirali najboljša
semena, kar je bil dolg proces selekcije najboljših lastnosti, v prvi vrsti
odpornosti, okusu in rodnosti ... Ta sijajna kulturna dediščina je postala
ciljna tarča za številne korporacije, ki so jo hotele privatizirati. Evropska
komisija je leta 1980 s »pomočjo« lobistov semenarskih korporacij tako
rekoč uničila pridelavo več kot 1500 tradicionalnih sort zelenjave.
Korporacije so z International Convention for the Protection of New
Varietetes dosegle, da se lahko prodajajo le semena, ki gredo skozi

3. registracijski postopek, ki so patentirana kot intelektualna lastnina, torej
kot last korporacij.
Z nacionalnimi listami in sortnimi certifikati je samo v Franciji propadlo
nekaj tisoč družinskih semenarskih podjetij, ki so imela sto- ali
dvestoletno tradicijo. Zakaj? Ker je postopek registracije semena ene
same sorte znašal več kot 10.000 evrov. Jasno je, da zmore takšne
astronomske zneske plačati samo korporacija, ne pa neko malo
semenarsko podjetje. Korporacije so potem za mali denar preprosto
pokupile »tržno zanimiva« družinska podjetja in s tem pridobile gensko
zakladnico neprecenljive vrednosti. Tako so hitro obvladale globalni trg
semen, katerega letni promet je zdaj vreden kar 500 milijard dolarjev!
Potem se je začela druga faza t. i. genskih piratov oziroma lovcev na
semena. Začel se je lov na semena, lovci so krožili po Evropi, tudi po
Sloveniji, s prevarami so pobirali semena od malih kmetov, jih kupovali
na tržnicah od branjevk ter jih izročali tujim korporacijam.
Lovci na semena
Osebno sem pred petnajstimi leti spoznal mlad par agronomov, ki sta
bila prej kmetijska svetovalca, potem pa jih je tuja korporacija najela kot
lovca na semena. Dobila sta terensko vozilo in - kot sta se meni osebno
pohvalila - najmanj trikrat višjo plačo ter dodatne nagrade in bonuse za
pripeljano semensko blago. Temu lovu na semena so se kmalu uprli v
tretjem svetu. Primer, multinacionalka Monsanto se je lotila indijskega
svetega drevesa neem (neem je zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti ena
od najpogosteje uporabljanih sestavin v ajurvedski medicini), ki ima
izjemne lastnosti od zdravilnih do kozmetičnih. Ko je korporacija sprožila
postopek za patentiranje in privatizacijo teh lastnosti, je vrhovno sodišče
Indije prepovedalo patentiranje vseh indijskih historičnih varietet. Toda
povsod drugje je gensko piratstvo zacvetelo.
Gensko piratstvo -grozljivka našega časa
Nakradeni semenski material se prenaša v laboratorije korporacij, tam
prepoznajo lastnosti, ki imajo potencial za trženje in jih s križanjem ali pa
gensko tehnologijo prenesejo v »svoja semena«, ki jih potem prodajajo

4. kot intelektualno lastnino korporacije. To je torej druga faza, gensko
piratstvo. Potem je nastopila tretja faza, tako imenovano trženje v
paketu. Ko je kmet želel kupiti patentirano seme, registrirano prek
korporacij, je padel v past, kajti to seme ni kalilo, če ni kupil od te iste
korporacije kemično gnojilo in pesticid, kajti ta dva sta vsebovala
potreben sprožilec (trigger) kaljenja. Ta prodaja v paketu (traitor
technology) predvsem za izdelke genske tehnologije (GM koruza, soja,
bombaž, oljna repica itd.) je povzročila, da so kmetje plačevali petkrat
več denarja, če seštejemo znesek za seme, pesticid in kemično gnojilo.
Semena, vezana »v paketu«, so postala izjemno draga. Poleg semen
GMO so semena patentiranih hibridov, npr. tista označena z F-1, v veliki
večini neplodna. To pomeni, da mora kmet vsako leto znova kupiti seme
in s tem pade v korporativno tržno past, iz katere le težko izstopi, kajti
ujet je še v dolgoročni kreditni odnos s korporacijo, ki mu zateguje zanko
za vratom.
Slovenski Varuhi semen
Po svetu je zato veliko iniciativ za zaščito semen tradicionalnih sort.
Naj navedem le nekaj mrež reševalcev semen starih sort: Švica - Pro
Specie Rara, Portugalska - Free the Seeds, Anglija - Heritage Seed Library,
Nemčija - VEN, Danska -Frosamlerne, Irska - Seed Saver Association,
Finska - Maatiainen, Kanada - Seeds of Diversity, Avstralija - Seed Savers
Network itd. Zato smo v Mariboru v okviru EPK (Evropske prestolnice
kulture) - Urbane brazde, izdelali zamisel Varuhov semen, saj je bil skrajni
čas, da začnemo reševati dragoceno zgodovinsko dediščino. Povezali smo
se z Avstrijci, pri katerih taka mreža že deluje, imenuje se Noetova barka
in ima sedež blizu Dunaja. Priskočili so nam na pomoč z nasveti in
izkušnjami, ki jih imajo na tem področju že dvajset let. Naš namen je, da
Varuhi semen prerastejo v vseslovensko mrežo, tako kot je to Kokopelli v
Franciji ali Noetova barka v Avstriji. Na tem področju imajo Američani
največjo organizacijo na svetu, Seed Savers Exchange, ki ima več kot
10.000 članov in so doslej rešili 25.000 starih sort v ZDA. V Sloveniji smo
v pogovoru z Avstrijci ugotovili, da je v srednjeevropskem prostoru doslej
izumrlo že 85 odstotkov vseh starih sort, in to velika večina v zadnjih
štiridesetih letih.

5. Pridružite se Varuhom semen
Vse, kar so vzgojili predniki v stoletjih, rastline, ki so najbolje
prilagojene našemu okolju, izumirajo, to je tako, kot bi rušili
temelje hiše, v kateri živimo. Čeprav vemo, da je Slovenija
eden od centrov biodiverzitete v Evropi, glede reševanja starih
sort nismo naredili nič. Ker hkrati uvažamo že dve tretjini
hrane, s tem ogrožamo lastno nacionalno varnost. Semena so
temelj prehranske suverenosti vsakega naroda. Pridružite se
slovenskim Varuhom semen!