Ko nastopijo korporacije Toda korporacije niso križem rok gledale, kako ceneni kamnin­ ski prah prekriva njihove sijajne dobičke. Zavrteli so se milijoni in z njimi so »dokazali«, da kamnin­ ska moka vsebuje preveč kroma ter kobalta. Tudi prebivalci Grim- singa so primerno »finančno pod­ prti« dosegli, da hrupni in prašni tovornjaki niso več ogrožali mir­ nega naselja.

1. Spremenite kamenje v kruh!
Tako v Zahodni kot v Vzhodni Evropi so že sredi sedemdesetih let 20. stoletja
posamezniki opozarjali na propadanje gozdov. Na obširnih območjih Skandinavije,
Nemčije, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške in Sovjetske zveze so opazili množično
umiranje dreves. Gozdovi so bili, kot bi jih opustošil gozdni požar ali huda suša,
vsepovsod mrtva drevesa, borna podrast in zdesetkano živalstvo. Prst je bil
uperjen proti brezobzirni industriji, ki je z nenadzorovanimi izpusti strupenih plinov
uničevala življenje. Odgovorni (kot po navadi) so zanikali problem, mižali ali pa se
izgovarjali, da bo to treba še proučiti. Več časa in denarja so porabili za izgovore,
da nečesa ne bi bilo treba storiti, kot bi ga porabili za rešitev problemov. Vse
v podporo mitu o materialističnem napredku. Javnost in politika sta se zganili
šele, ko je ugledni nemški tednik Der Spiegel na začetku 80. let začel objavljati
pretresljive reportaže in alarmantne podatke o ogroženosti evropskih gozdov.
Rodil se je izraz kisli dež.
1 /bližini avstrijske vasice
V / Grimsing, na levi obali Do-
V nave, dolvodno od mesta
Melk, je Rudolf Schindele imel
obrat za proizvodnjo furnirjev. Kot
dober gospodar je imel v pose­
sti tudi gozdove in leta 1980 je v
njih opazil umiranje dreves. Da bi
lahko odstranil propadajoča de­
bla, se je lotil izgradnje gozdnih
cest. Kerje potreboval material za
zgornji ustroj cestišč, so gradbe­
ni stroji zakopali v drobljivo meta­
morfno kamnino, ki ji geologi pra­
vijo paragnajs. Kamninski drobir,
posipan na cestišče, pa je vse­
boval tudi kamninski prah in tega
so vetrovi odnašali med drevje ob
cestah. Pozorni Schindele je že
čez dober mesec dni opazil, da se
je v porumenele iglice smrekovja
začela vračati temnozelena bar­
va, da so iglice daljše in da so ve­
jice gosteje obraščene z iglicami.
Ozdravljanje drevesje vse bolj na­
predovalo, tako daje bil Schinde­
le že čez dve leti trdno prepričan
o zdravilni moči kamninskega pra­
hu. Drevesaso se namreč pozdra­
vila zgolj do tam, do koderje veter
nanesel kamninski prah s cestišč.
Uspešno
kamninsko gnojenje
Neodvisno od Schindeleja je s
kamninskim prahom eksperimen­
tiral tirolski agronom Georg Aber-
mann. Toda Abermann zdravilne­
ga učinka kamninskega prahu ni
odkril s pozornim opazovanjem
kot Schindele, temveč leta 1980
med naključnim pogovorom z la­
stnikom kamnoloma blizu Kitzbu-
hla, v katerem so kopali prodorni-
no diabaz. To magmatsko kamni­
no so uporabljali za železniške na­
sipe. Lastnik je Abermannu pove­
dal, da okoliškim kmetom dovoli,
da brezplačno odvažajo kamnin­
ski prah, ki je tehnološki odpadek
kamnoloma. Kmetje so vsako leto
odpeljali karokrog 1000ton prahu,
vanj so dodajali suhe kravjake in s
to mešanico posipali polja. Uspeh
»kamninskega gnojenja« je bil za
agronoma Abermanna več kot
očiten. Zanj je bilo to presenetlji­
vo spoznanje. Ko pa mu je v roke
prišla knjiga »The Survival of Civi-
lisation« (Preživetje civilizacije), ki
sta jo leta 1982 napisala John Ha-
maker in Don Weaver, je sporoči­
lo knjige združil z iznajdbo lokalnih
kmetov in začel zdraviti umirajoče
gozdove. Opazil je podobne rezul­
tate kot Schindele, na pogled mr­
tva drevesa so kmalu pognala igli­
ce. Večina mladih drevesc, ki sojih
posadili med silno dragim pogoz­
dovanjem umirajoče pokrajine, pa
je propadla. Kamninski prah se je
izkazal za poceni zdravilca dreves
ne glede na to, ali je izviral iz pa-
ragnajsa, diabaza, porfirja ali ba-
zalta. Novica je poletela po svetu.
Schindele je zgradil velik mlin za
mletje magmatskih kamnin in pred
njim se je vila kača tovornih vozil.
Poselje stekel.
Ko nastopijo korporacije
Toda korporacije niso križem
rok gledale, kako ceneni kamnin­
ski prah prekriva njihove sijajne
dobičke. Zavrteli so se milijoni in
z njimi so »dokazali«, da kamnin­
ska moka vsebuje preveč kroma
ter kobalta. Tudi prebivalci Grim-
singa so primerno »finančno pod­
prti« dosegli, da hrupni in prašni
tovornjaki niso več ogrožali mir­
nega naselja. Schindele je bil pri­
siljen zgraditi novo cesto, ta je
zaobšla vas. Sledila je primerno
»obogatena« medijska kampanja
in z njo so dosegli zakonsko pre­
poved prodaje kamninske moke.
Vsaka cenena naravna rešitev ta­
koj aktivira silovit odgovor korpo­
racij, ki z »neizpodbitnimi znan­
stvenimi dokazi« ovržejo ugoto­
vitve »šarlatanov, ki zavajajo in
ogrožajo zdravje ljudi«. Hkrati pa
takoj ponudijo svoje patentirane
rešitve, ki so po navadi zgolj pod
drugim imenom zapakirane ukra­
dene zamisli prav teh istih šarla­
tanov. Seveda okrašene z vsemi
varnostnimi testi. Sedanja priva­
tizacija zdravilnih zelišč in kra­
ja historičnega znanja ljudskega
zdravilstva v lekarnah pa nima niti
priloženih deklaracij. Še en nepo­
treben strošek, ki ga je bilo treba
oklestiti.
Delovanje zemlje odvisno
od zdravja gozdov
Kakšno pa je sporočilo avtorjev
knjige Preživetje civilizacije iz le­
ta 1982?
Od časa pred 2,4 milijona let,
ko se je zaradi premikov zemelj­
ske skorje zaprl morski preliv med
obema Amerikama, je planet za­
padel v ritem rednih ledenih dob,
ki povprečno trajajo 100.000 let.
Delovanje globalnega klimatske­
ga sistema je pogojeno s stanjem
gozdov. Po umiku ledenikov osta­
nejo kamnite pustote, bogate z
mineralnim drobirjem, ki jih hitro
poselijo obširni gozdovi. Pelodne
analize dokazujejo spremembo
gozdnih sestojev skozi čas, ki iz­
kazujejo spremembe sestave ve­
getacije glede na rastočo stopnjo
izkoriščanja in izpiranja mineralov.
Skratka dlje ko traja medledena
doba, manj je mineralov v krovni
prsti, bolj slabijo gozdovi in slabša
je vezava C02 v biomasi. Za Ha-
makerja je bilo izboljšano zdravje
gozdov ključ, ki preprečuje zdrs v
novo ledeno dobo, ki je pred dur­
mi. Torej bi po njegovem morali
takoj nehati sekati tropski dežev­
ni gozd in zasajati nove gozdove.
Hkrati bi obvezno morali »gnojiti«
gozdove v zmernem klimatskem
pasu s kamninskim prahom, s ka­
terim bi ustavili izgubljanje mine­
ralov v prsti. Večina njegovih pre­
dlogov sovpada s sedanjimi pre­
dlogi za preprečevanje pregreva­
nja planeta, razen seveda posipa­
nje kamninskega prahu. Ob po­
membni razliki, da se danesgovo­
ri le o pregrevanju planeta, ne pa o
dejstvu, da pregrevanju hitro sledi
zdrs v novo ledeno dobo. O priha­
jajoči novi ledeni dobi ni nobene
javne razprave. Vzrokje tesna po­
vezava mogočne korporativne in­
dustrije in njej priležne politike. To­
da to ne more prikriti dejstva, da
se čas sedanje medledene dobe,
v kateri živimo že več kot 10.000
let, hitro izteka.
Kamninski prah
uporabite na vrtu!
Kamninski prah (prodaja se kot
kamninska moka oziroma narav­
no mineralno gnojilo) opazno po­
veča donos in odpornost rastlin,
zdravi prst, gozdove ter zakisana
jezera. Toda ker je svet v rokah
korporacij, se kot rešitev ponuja­
jo le njihove patentirane aktivne
snovi, katerih uporaba je dogma
stroke in zapoved politike. Ka­
mninsko moko zato tržijo le majh­
ni proizvajalci, ki ne ogrožajo pro­
fitov korporacij. Vsebuje vse zaži­
vljenje pomembne elemente, kot
so silicij, kalij, kalcij, železo, ma­
gnezij, natrij in fosfor, ter elemen­
te v sledovih: mangan, cink, bor,
jod, vanadij, nikelj, titan, kobalt,
niobij, srebro, selen in molibden.
Prodaja se celo kot prehransko
dopolnilo in kozmetični izdelek.
Pri nas premoremo v naravi mili­
jone ton magmatskih kamnin, kot
so diabaz, porfir in andezit, ter
metamorfnih gnajsa in paragnaj-
sa. Iz njih so sestavljeni veliki ma­
sivi Pohorja, Smrekovca, Kranj­
ske rebri in velik del Koroške. Ka­
mnine, kolikor hočete, le množič­
ne uporabe nikjer. Priporočam,
da kamninski prah uporabite na
svojem vrtu in opazili boste nje­
gov učinek na rastline ter življe­
nje prsti. Lahko pa se zadovoljite
s kamninskim prahom, ki ga južni
vetrovi iz puščav Sahare pogosto
zanašajo nad Slovenijo. Saharski
prah ni zgolj nevšečnost, kijo mo­
ramo obrisati ali sprati, temveč
odlično naravno gnojilo za vse ra­
stline.
Zanimivo, da je nemški kemik
Julius Hensel že ob koncu 19. st.
pisal o zdravljenju izčrpane ze­
mlje s kamninskim prahom. Nje­
govo geslo je bilo: »Spremenite
kamenje v kruh!« Toda že takrat
je kemična industrija nevarnega
»šarlatana« utišala, svet pa posi­
lila s kemičnimi gnojili.
52 jana