Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

Komat - Ustvarimo si svojo dolino miru

230 views

Published on

Prebrali ste povzetek zgodbe Kako zakuriš ogenj, ki jo je na­pisal Jack London. Sporočilo te zgodbe pomenljivo opisuje doga­janje v današnjem svetu. Tudi mi smo prišleki v svetu, ki ni po me­ri človeka; tudi mi imamo nesre­čo, da smo obtičali brez domišlji­je za spremembe, ki so nujne za
preživetje; tudi mi mnogo vemo, pa malo znamo;

Published in: Education
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Komat - Ustvarimo si svojo dolino miru

  1. 1. .... . . J : . UMETNOST PREŽIVETJA Ustvarimo si svojo dolino miru, le odločiti se moramo Bila je arktična zima in strahoten mraz. Mož je pešačil do starega rudnika ob levem rokavu Hendersonovega potoka, kjer so že bili njegovi tovariši. Tam bo gorel ogenj in čakala ga bo topla večerja. Spremljal ga je velik eskimski pes volčje nravi. Vse, kar ga je obdajalo, skrivnostna črta steze v snegu, odsotnost sonca na nebu, strahovit mraz, nenavadna lepota pokrajine, vse to ni naredilo nobenega vtisa nanj. Pa ne zato, ker bi bil tega že vajen. Bil je prišlek v deželi in to je bila njegova prva zima. Nesreča je bila v tem, da je bil brez domišljije. B il je sicer uren in bister v ži­ vljenjskih zadevah, toda sa­ mo za stvari, ne pa za njihov pomen. Petinpetdeset stopinj pod ničlo je zanj pomenilo zgolj hud mraz, proti kateremu se je treba zavarovati, in nič več. Prečkal je ši­ roko planoto in se spustil po bregu do zamrzle struge potoka. Vedel je, daje ob takem mrazu potok za­ mrznjen do dna. Hkrati pa je slišal, da izviri, ki pritekajo iz bregov, ni­ koli vsi ne zamrznejo do dna. Če bi se mu udrlo in bi si zmočil noge, bi bila njegova edina rešitev zakuriti ogenj ter si ob njem posušiti mo­ kasine in nogavice. In to se mu je zgodilo. Na mestu, kjer ni opazil znamenj, se je možu naenkrat udrlo, da si je zmočil no­ ge do kolen. Mrzlično je nabral su­ hljadi in zakuril ogenj, ta je vzpla­ menel. Ko je lomil spodnje suhe veje, se je zaradi tresljajev, ki jih je povzročal, nenadoma z drevesa usul sneg in kot snežni plaz poga­ sil ogenj. Sam je bil kriv, ogenj bi moral zakuriti na odprtem, ne pa pod jelko. Toje v drugo tudi storil, vendar so bili prsti njegovih nog in rok že omrtvičeni od mraza. Po­ skušal je izvleči žveplenko iz sve­ žnja, vendar mu je ves sveženj pa­ del v sneg. Stisnil je sveženj med dlani in potegnil z njim po nogi. Zagorelo je sedemdeset žveplenk hkrati in primaknil jih je k brezove­ mu lubju. Zagorel je droban pla­ menček in hitro ugasnil. Ustvarjalec ognja je odpovedal. Pogled na psa mu je zbudil divjo misel. Ubil bo psa in vtaknil po- mrzli roki v toplo truplo. Potem bo lahko poskušal tretjič zakuriti ogenj. Poklical je psa k sebi, toda uspelo mu je le, daje objel njegov trup. To je bilo vse, kar je zmogel. Spoznal je, da živali ne more ubiti. Z nemočnimi rokami ni mogel niti potegniti noža, kaj šele da bi ga uporabil. Brezglavo je stekel po poti, misleč, da se bo tako ogrel in prišel do taborišča tovarišev. Tek mu je dobro del, toda ko se je opotekel in padel, ni takoj vstal. Postalo mu je nenavadno prije­ tno, toda misel, da se zmrzovanje v njem hitro širi, ga je znova po­ gnala v tek. Ko je drugič padel, je že začutil srh morečega mraza, ki se zažira vanj. Potem se je spri­ jaznil, da bo lepo zaspati v smrt. Zmrzniti ni tako hudo, veliko je slabših možnosti umiranja. Zdr­ snil je v smrtonosni spanec, pes pa se je ob njem zvil v klobčič to­ plote svojega kožuha. Zjutraj je ži­ val stekla po stezi proti taborišču, ki ga je poznala in kjer ji bodo dru­ gi dali hrano in toploto. Pomenljivo sporočilo Jacka Londona Prebrali ste povzetek zgodbe Kako zakuriš ogenj, ki jo je na­ pisal Jack London. Sporočilo te zgodbe pomenljivo opisuje doga­ janje v današnjem svetu. Tudi mi smo prišleki v svetu, ki ni po me­ ri človeka; tudi mi imamo nesre­ čo, da smo obtičali brez domišlji­ je za spremembe, ki so nujne za preživetje; tudi mi mnogo vemo, pa malo znamo; tudi mi smo do­ ma v materialnem svetu, vendar ne razumemo, kaj tiči za njim; tudi mi smo trdno prepričani o marsi­ čem, čeprav je to sprto z resnico; tudi mi potujemo sami skozi ži­ vljenje, čeprav vemo, da nam le skupnost lahko ponudi varnost. Mož je zaradi samozadovoljstva prezrl znamenja narave in si v pe­ klenskem mrazu zmočil noge do kolen. To je bila zanj katastrofa. Ko mu je šlo za golo preživetje, ga je zgrabila panika, da je delal napako za napako. Brezglavo, kot obglavljena kokoš, je stekel na­ ravnost v objem smrti. Do cilja pa je prišel njegov pes divje nravi, ki ni izgubil naravnih instinktov pre­ živetja. Nerešeni problemi v vrsti domin Resnica o globalnem kriznem dogajanju je jasno znamenje pro­ padanja civilizacije. Svet v kaosu je zanesljivo znamenje, da s po­ litično in vojaško represijo zakri­ vamo zgolj simptome in ne zdra­ vimo obolenja. Zavedati se mo­ ramo, da vsak nerešen problem predstavlja novo pokonci posta­ vljeno domino. Stoječih domin na globalni mizi pa je vse več. Stanje ekosistema planeta je kot tempi­ rana bomba, zelo zapletena tem­ pirana bomba, ki bo nekega dne eksplodirala. To se lahko zgodi jutri ali pa čez nekaj let, vendar zgodilo se bo. Tačas se tolažimo z utvaro ravnovesja, ki naj bi ga v naravi ponovno vzpostavili ljudje. Ali pa pravimo, da bo narava sa­ ma vzpostavila ravnovesje, če jo pustimo pri miru. Toda narava je vedno v neravnovesju. Če z mo­ čjo naše tehnike izzovemo ruše­ nje krhke trajektorije ravnovesja, bo narava zdrsnila v kaotično sta- Cena: 8 .500,00 +DDV/mesec + stroški Kontakt: 041 775 577 G ašp er nje in našla neko novo ravnoves­ je. Spremembo bomo zaznali kot katastrofo, kot naključno, nepri­ čakovano in nenadno katastrofo. Uničevanje se bo sprevrglo v sa­ mouničenje. Gospodar narave bo naredil samomor. Prav to je doživljal mož sredi arktične divjine, ki je v nerazumni naglici napravil niz napak. Vsaka zase ni bila usodna, toda vse so bile postavljene v smrtonosni niz. Rešitev je v nas, le odločiti se je treba Rešitev za človeške težave ne more biti razumska, saj je prav ra­ zum izvor velike večine teh težav. Razum s svojimi plodovi, kot so dogme in ideologije, zanika vsa­ kršen pomen čustev in intuicije ter deluje zgolj v materialnem svetu. Zato živimo, ne da bi bili pozorni na življenje. Spimo in se ne me­ nimo za sanje. Pozornost usmer­ jamo na »potem« in ne na »zdaj«. Nihče nima več časa za nič. Niti za to, da bi se začudil, bil vzhičen, bil sam s seboj ali bil srčno priso­ ten z drugimi ljudmi. Živeti bi mo­ rali preprosto, a urejeno, umirjeno in ustvarjalno, brez večjih boga­ tašev in revežev, v ritmih narave in starih preizkušenih navad ter v medsebojni harmoniji. Prav tako odločitev, ki je po me­ ri človeka, odlično opisuje Jack London v romanu Dolina mese­ ca. Nemara je pisatelj prav v tem romanu izpovedal svoje intimno hrepenenje po tihi sreči, odma­ knjeni od hrupnega sveta, česar v življenju nikoli ni mogel doživeti. Te svoje sanje je oblikoval v dveh preprostih mladih ljudeh, ki ube­ žita iz krivičnega in zatiralskega sveta mest, da bi v delu in samoti končno našla srečo ter mir. Mlad par odkrije tak kraj v odmaknjeni pokrajini Kalifornije, ki ji Indijanci pravijo Dolina meseca. Roman je prežet s toplino, zavzetostjo in lju­ beznijo, prav tako kot Londonovo sporočilo vsem nam: »Sporočam vam, bratje, da prihajajo dobri ča­ si, ko bo vse na svetu dobro in ko ne bo več ne gospodarjev ne su­ žnjev.« Vse, kar ljudje storimo, lahko lju­ dje tudi spremenimo, le odločiti se je treba. Ni dovolj želeti, mora­ mo delovati. Čas je, da ustvarimo svojo Dolino meseca. Opozarja: ANTON KOMAT TO P P O N U D B A MESECA - ODDAMOPoslovni prostor -delavnico namenjeno popravilu in vzdrževanju vozil. Ljubljana, Zelenajama, Središka ulica 4 Delavnica je sestavljena iz: - glavne delavnice 1.587,25 m2 - parkirišča 1000 m2 - karoserijske delavnice 194,47 m2 - ličarske delavnice 144,90 m2 - skladišča, garderobe, pralnice 387,20 m2 Vsi prostori so opremljeni z elektriko, vodovodom, sanitarijami, daljinskim ogrevanjem (KEL), radiatorji in svetilnimi telesi. 54 jana

×