Recommended
More Related Content
Viewers also liked
Viewers also liked (14)
More from Opechancanough
More from Opechancanough (20)
Anton Komat - Barbarsko isekavanje Elektra Gorenjske
- 1. Kaj je socialna kapica? ČELADA ZA BOGATE Dislektična matematičark Ne sprašujta koliko je ura Srebrna poroka pri Goričanovih ZDRUŽILA JU JE JANA Branko Soban POLITIKA NIMA SPOMINA Seksotoginjasvan jredvsem zensKe OBŠIRNA PRILOGA Z malo denarja / Obnova torbe, mize in kavča StSKSnMORABITI UtlTEK^EHujšanje: OSNOVNAPRAVILA PALEODIETE
- 2. UMETNOST PREŽIVETJA Barbarsko izsekavanje Elektra Gorenjske Martuljkova gorska skupina je edinstveno prizorišče, saj je izložbeno okno Julijcev in Špik, 2472 metrov, je najbolj občudovana gora v Julijskih Alpah. Kadarkoli sem prišel v Gozd - Martuljek mi je zastal dih, ko sem ugledal njegovo veličastno piramido, ki s tisočmetrsko steno kipi navpično v nebo. Bleščeče bele stene se v enem skoku vzpnejo do nebeških višin. Opozarja: ANTON KOMAT il sem že na višjih vrhovih, toda vzpon na Špik sem odlagal na čas, ko me bo gora poklicala in se temu klicu ne bom mogel upreti. Leta 2008 sem stal na vrhu Špika. Zrl sem v severni prepad in videl potok Martuljek, kako se iz kanjona prek številnih skakavcev in tol munov izliva v Savo Dolinko, med bleščečo belino gora in beljavo prodišč prelepe gorske reke je pas zelenila gozda. Kot s smaragdi posut pas med oblimi boki reke in stasitimi postavami vršacev. Obdajala me je posvečena tiši na in spomnil sem se besed, ki jih je v knjigi Kjer tišina šepeta zapi sal France Avčin: »Svoje življenje sem njega dni hotel posvetiti goz du, največjemu bogastvu narave. Življenje pa je odločilo drugače. V zameno za gozdarstvo sem dobil nauk o elektriki. Nečesa pa v zna nosti nisem spoznal: srca narave, njene duše. Po to sem vselej hodil v gore in gozdove.« Popolna aroganca brezumja Prof. France Avčin (1910-1984) je bil doktor elektrotehnike in iz umitelj, hkrati pa vrhunski alpinist in odličen pisec ter prvi slovenski naravovarstvenik. Kot družbena avtoriteta tistega časa je bil spo soben ustaviti blodnje takratne oblasti o gradnji verige HE na So či, betoniranju dna Cerkniškega jezera za potrebe ogromne aku mulacije, HE, ki bi zgoraj zajezila slap Savice, in gondolski žičnici na Triglav. Samozavesten, oster v besedah in močan v dejanjih, skratka možat moški je zmagal v boju s totalitarno oblastjo v času enoumja. Zdaj, v času brezumja izniče ne demokracije, pa se nam do gaja, da človečki ozkega obzorja posegajo v zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP), v smaragdni pas gozdov med Savo Dolinko in mogočnim Martuljkovim gorovjem. Njihova zamisel ni vnaprej javno razgla šena, kot so bile poprej vse zami sli partijske garniture, pač pa pri krita manipulacija polna arogan ce in ignorance. Poglejmo, kaj se dogaja. Elektro Gorenjske nedopustno posega na zaščiteno območje Elektro Gorenjske je podal vlo go na Arso za vzdrževalna dela na 20 kilometrov dolgi trasi 35-kV daljnovoda od Jesenic do Kranj ske Gore, ki v dolžini približno sedem kilometrov seka območje TNP. Daljnovod je resnično potre ben obnove, saj je bil zgrajen že leta 1971 iz lesenih drogov in je klenih stebrov, ki merijo tri metre in pol. Vlagatelj je navedel, da bo daljnovod po obnovi obratoval z napetostjo 35-kV, konstrukcija pa bo omogočala obratovanje na cilj nem 110-kV napetostnem nivoju. Novi stebri, ki bodo visoki 5,6 me tra, naj bi bili vitkega videza, za to sečnja ob novem kablovodu ne bo potrebna. Koridor daljnovoda v širini deset metrov bo ostal enak. Vlagatelj je svoja dela prijavil kot »vzdrževalna dela v javno korist«. Arso je v naravovarstvenih po gojih št. 35620-4692/2011-6 7. marca 2012 poudaril, daje sečnja dopustna le na mestu temeljenja stebrov v površini 37 kvadratnih metrov in da mora koridor v širini deset metrov ostati. Ko sem pridobil še mnenja pre soje sprejemljivosti posega v na ravo, sem dobil širši vpogled. Uprava TNP je namreč predla gala, da se trasa umakne zunaj območja TNP ali pa naj se kabel vkoplje, da ne bi bila presekana izjemna veduta iz Doline v Julijske Alpe. Elektro Gorenjske je oba predloga brezvestno ignoriral. Ker je končni cilj napetost 110 kV, to pomeni, daje s sedanjim pose gom tudi dokončno uničena za konsko varovana integriteta TNP. Dokončno uničenje narave ob Savi Dolinki Skratka, ko nastopi Elektro, do bijo vsi pravni akti o TNP, narav nem spomeniku Gozd -Martuljek, posebnem varstvenem območju Julijske Alpe in naravnih vredno tah, uporabno vrednost stranišč nega papirja. Tudi Zavod RS za varstvo narave v svojem mnenju obvešča Arso, da so bile višine stebrov daljnovoda v idejni za snovi največ tri metre, in opozar ja, da je sečnja vegetacije dopu stna le zaradi izvedbe temeljenja. Na začetku avgusta sem bil tam in videl vse grozote, ki jih je začel izvajati Elektro Gorenjske. Name sto tri metre visokih »novih poli- gonalnih stebrov v barvi okoliške vegetacije«, kot obljublja, stoji ne kaj klasičnih štirinožnih kovinskih konstrukcij na betonskih kvadrih. Namesto deset metrov široke ga koridorja je že odkazana seč nja 30 metrov širokega goloseka elektroceste skozi TNP. Ob vsem tem pa v »Informaciji« Elektro Go renjske, ki so jo trosili med lastni ke zemljišč, berem, da so upora bili »inovativen pristop ob optima- liziranem elektroenergetskem na črtovanju, ki omogoča optimalno izvedbo« in da so pri tem »dosle dno upoštevali zahteve umešča nja tovrstnih objektov v prostor«. Kakšno nakladanje! Celotno dno Doline je prodišče Save Dolinke, kjer niso potrebna draga gradbe na dela, zato bi bila edina pravil na rešitev, da bi kabel vkopali. Ali smo pozabili na katastrofo, ki jo je napravil žled? Upor je stvar človeškega dostojanstva Ali smo pozabili na podrte dalj novode, potrgane kable in ele ktrični mrk? Ob takem podlem sprenevedanju sta le dve možno sti - ali kazenska ovadba ali pa napotnica za psihiatra. Poklical sem pristojnega ministra za kme tijstvo in okolje Dejana Židana in ga prosil za pomoč. Kmalu mi je sporočil, da je obvestil Inšpekto rat za kmetijstvo in okolje, ki lahko edini hitro zaustavi barbarsko iz sekavanje TNP, ki naj bi se začelo te dni. Če bo opravljen golosek, si gozd zaradi erozije tanke prsti na prodišču ne bo nikdar več opo mogel. Tudi mi iz civilne družbe bomo hitro ukrepali. Prek društva, ki de luje v javnem interesu, bomo vlo žili tožbo na Upravno sodišče, da z začasno odredbo zaustavi zlo čin proti naši skupni naravni de diščini. In ker je golosek kaznivo dejanje, bo sledila še kazenska ovadba. Tragično je, da so inže nirji Elektro Gorenjske pozabili svojega znamenitega inženirja, ki uči vse nas: »V katerikoli pano gi znanosti deluješ, življenje mo raš poznati kot celoto, čeprav le v glavnih potezah. Pri tem me je vodila ena sama misel: pomagati obema, Naravi in Človeku. Začni mo razmišljati in ukrepati od spo daj navzgor, ko tega ni kaj prida opaziti od zgoraj navzdol!« Bila je ura, ko so stari vrači šli tja gor pod Oltar molit boga. Ho dil sem po prodišču Save Dolinke in naenkrat med vrbovjem ugle dal s čipkami prepletene najlep še sinje cvetove. Bila je prelepa cvetka visokogorja, triglavska neboglasnica. Vode Martuljka so izpod Oltarja in Široke peči sko zi kanjon in čez bučeče slapo ve prinesle drobno seme, ki je čudežno vzklilo. Prepoznal sem Zlatorogovo neboglasno sporo čilo: »Upor je stvar človekovega dostojanstva.«