DR. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ SODNIK NA EVROPSKEM SODIŠČU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

1. Revolt še ni revolucija
DR. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ
SODNIK NA EVROPSKEM SODIŠČU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Iskra
To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji sploh in v
Mariboru še posebno, je svetovna
gospodarska kriza zgolj sprožila; če se
gospodarske razmere v svetu ne bi bile
zaostrile, tudi v Sloveniji še ne bi bilo tako
hudo. Zahod kihne, Slovenija dobi
pljučnico. Zato sedanje mini krize v Sloveniji
ni mogoče razumeti ločeno od svetovne in
evropske gospodarske in politične maksi
krize. So mar Slovenci res verjeli pravljici o
uspehu, ki jo je Zahod manipulativno
plasiral zato, ker je hotel imeti v vzhodni
Evropi zgled vsaj ene družbe, v kateri se je
tranzicija na zahodno "demokracijo & kapitalizem" res obnesla? Da bi
bila stvar še bolj perverzna, zdaj prihaja na dan, da so nasilnost izgredov
netili in financirali točno tisti, ki so vse izropali. Je to sploh mogoče
doumeti?
Požar
Še več, nemiri v Sloveniji so šele prva iskra. Požar se bo razgorel tudi
drugod v vzhodni Evropi. Zmotno je izhajati iz nezavedne predpostavke,
da je tisto, kar se zdaj dogaja v Mariboru - s Kanglerjem ali brez njega -
zgolj lokalnega pomena. Teren je na isti način zrel za revolt v Pragi, Brnu,
Moskvi, Bukarešti, Lvovu in drugje. Ljudje so pač potrebovali 23 let, da so
končno doumeli, kakšna kolosalna prevara in rop stoletja sta bili ti
tranziciji v "demokracijo" in v "kapitalizem". "Demokracija", v katero so
tako nespametno verjeli, se je sprevrgla v patološko narcistični poligon
za manipuliranje z naivnim javnim mnenjem, "kapitalizem" pa v predrzen
sociopatski grabež presežne vrednosti. Ta se je bila akumulirala v
poprejšnjih 45 letih "pridobitev samoupravnega socializma". In to

2. seveda ni bilo res samo v Mariboru in Sloveniji; bilo je res povsod v
vzhodni Evropi. Tudi v Rusiji je bil Komsomolski podmladek tisti, ki je vse
izropal, da ne govorimo o dvesto milijonih kitajskih delavcev, rudarjev,
gradbenih delavcev, ki so, kot pravi Mike Davis v New Left Review, ta čas
za kapitalizem najbolj nevaren razred na svetu. Zgodovine torej še zdaleč
ni konec.
Pogled nazaj
Z malo spominjanja in domišljije pa se je treba vprašati, kakšna bi bila
situacija tukaj in zdaj, če se leta 1990 ne bi bilo zgodilo tisto, kar se je.
Sam sem že v svoji knjigi Bitje in hrepenenje (1989) naznanil neizbežni
kapita-listični krah; poslušal me seveda ni nihče. Šli smo se kgm-
revolucijo in Interšpar-porabništvo; samoupravni socializem, ki je šel
delavcu na roko, za nas ni bil več dober. Takrat sem se potožil nekemu
naprednemu angleškemu sociologu, pa mi je odvrnil takole: "Če delavci
nočejo razumeti, kaj je za njih dobro, bodo pač na koncu za to sami
plačali ceno...!" In te menice, kot bi dejal Ivan Cankar, so zdaj vse
naenkrat prišle v izplačilo. Zgodovina, nad katero smo se bili oholo
zmrdovali, pa naredi korak nazaj, da bi potem naredila dva koraka
naprej.
Zahod tega, kar se dogaja pri nas, seveda ne more razumeti; pod vplivom
ameriške hegemonije že 70 let stopica na mestu. Tudi najboljši zahodni
socialni teoretiki pa ne morejo zapopasti, kar lahko razume vsak
preprost človek in delavec v Sloveniji, ker je to živel desetletja - da je
namreč družbena praksa dejansko lahko (bila) povsem drugačna. In to -
ne pa kakšna nostalgija! - je razlog, da je zdaj prišlo do upora.
Regresija, revolt in brezidejnost
Zato pa pravim, da je to, kar se zdaj dogaja pri nas, le površinski simptom
revolta, ki se bo zgodil tudi drugod v vzhodni Evropi. Kot mi je potrdil
neki vodilni ruski antropolog, so vse vzhodnoevropske družbe že dve
desetletji v popolni regresiji. "To živimo vsak dan znova...!", mi je dejal.
Pa jasno je, da to ne more trajati. Ker smo za zdaj še v brezidejni vstaji,
se dogajajo le revolti.
Še besedo ali dve o brezidejnosti.

3. Strogo je namreč treba ločevati med impulzivnim sadističnim Fight
Clubom prededipalnih psihopatov na eni - ter resnično prizadetimi in
lačnimi normalnimi ljudmi na drugi strani. Sociopatske "elite", le da so
manj impulzivne, so namreč zrcalna slika te iste prededipalnosti. Ta
moralna slepota je na koncu točno tista, ki je povzročila ne le krizo v
Mariboru in Sloveniji, temveč že prej tudi na Islandiji in drugod po vsem
svetu. Prav zaradi te prededipalnosti je demokracija zdaj "demokracija",
kapitalizem pa "kapitalizem". V času grških izgredov mi je telefoniral, ves
obupan, prijatelj iz Aten in me rotil, naj vendar ne verjamem, da je tisto,
kar so kazali po televiziji, prava slika atenskih protestov. Uzurpirali so si
jih prededipalci, pa za njih je bila to le prilika za ventiliranje lastnega, kot
bi dejal Bruno Bettelheim, Ojdipovega kompleksa. Gre za upor zoper
fantazmo prededipalnega očeta, ki je kot v filmu Apocalypto Mela
Gibsona arhetip te patologije. V tem kontekstu se zgodovina revolucij res
ponavlja kot (prededipalna) farsa. Odgovorni ljudje morajo napeti vse
svoje moči, da to kolektivno psihozo preprečijo.
Ideja
Ko pa se bosta izkristalizirali nova ideologija in hierarhija naprednih
vrednot - bo to spet Revolucija. Os, okoli katere se bo vse obrnilo, bo
seveda spet zasebna lastnina na produkcijskih sredstvih. In spet bo geslo
"Razlastite razlaščevalce!", ki pa so tokrat neverjetno bolj brezobzirni.
Edvard Kocbek, ki je že v 50. letih prejšnjega stoletja predvidel
funkcionalni kolaps komunizma, je dejal nekako takole: "Komunizem bo
sicer propadel, toda iz pepela se bo kot ptič Feniks spet dvignila Ideja!"
( http://www.bostjanmzupancic.com )