1. OD KAROLINŠKE
DOBE DO ROMANIKE

2.  KAROLINŠKA DOBA – kronanje 751 v pariški
baziliki Saint-Denis ...

3.  sodelovanje med cesarstvom in Cerkvijo:
 ustanovitev PAPEŠKE DRŽAVE,
 KAREL VELIKI razbije Langobarde,
 800 okronan za cesarja svetega rimskega
cesarstva,

4.  na dvoru zbira
učenjake iz celega
cesarstva,
 pobudnik oživitve
antične misli,
 KAROLINŠKA
RENESANSA,
 namerno vračanje k
oblikam visoke antike,

5.  poudarek
na klasični
izobrazbi,
 zahteva, da
imajo vsi
samostani
in katedrale
svoje šole,

6.  namen: zagotoviti
politično, versko in
kulturno poenotenje
države!

7.  karolinška
doba kratkega
veka,
 razpad
mogočne
frankovske
države,

8.  umetnost pade …
 red vzpostavi OTON I.,
 936 okronan v Aachnu,

9.  zgledi v slavni
karolinški preteklosti,
 povezava s Cerkvijo,
 SVETO RIMSKO
CESARSTVO
NEMŠKE
NARODNOSTI (962),

10.  OTONSKA UMETNOST
 navdih:
 karolinška umetnost,
 bizantinska umetnost,
 utelešata rimsko dediščino,

11.  pod vplivom antičnih, bizantinskih in
karolinških vzorov ustvarjena vrsta
samostojnih del,
 značilna izrazna poduhovljenost in
ornamentalna prepričljivost:
 bazilike z dvema koroma in dvema prečnima
ladjama,
 westwerk,
 monumentalna sakralna plastika,
 freske,

12.  miniaturno slikarstvo (evangeliarij Henrika
II., Codex Aureus, Zakramentarij iz
Lorscha, evangeliarij opatinje Hilde),
 izdelki iz slonovine,
 zlatarski izdelki,
 bronasti in leseni reliefi,

13. ARHITEKTURA
 zgled po antični,
 posnemanje stavbnih členov antičnih
spomenikov,
 opuščanje lesene gradnje – cerkve,
samostane in dvore gradili iz opeke ali
kamna …

14. • ZAHODNO
PROČELJE dobi
novo podobo,
• samostojen stavbni
del WESTWERK
cerkvi daje trdnjavski,
utrdbeni videz,

15. • sprva ob vhodu samo eden stolp, nato dva;

16. • westwerk ima vhod,
vhodno dvorano,
kapelo in galerije,
• značilnost je 12 oken
ali portikov,
• ponazarjajo 12 vrat
Nebeškega
Jeruzalema,
• motiv slavoloka z
enim ali tremi
polkrožnimi vhodi,

17. • ZASNOVA Z DVEMA KOROMA – koru cerkve,
ki običajno stoji na V strani, dodali še enega,
popolnoma enakega na Z strani

18. • običajno so
karolinški (in
romanski) kori
nekaj stopnic
dvignjeni višje od
ladje,
• pod njimi kripte
(hranijo relikvije),

19. • cerkve z vzdolžno zasnovo zgrajene kot jasne,
pregledne arhitekture – razmerja med dolžino,
širino in višino določa SREDIŠČNI KVADRAT –
kvadrat na sečišču glavne in prečne ladje,

20. • kvadrat se ponovi v obeh prečnih ladjah,proti
oltarnemu delu in proti glavnemu vhodu na Z
strani

21. PRIMER 1 : Dvorna kapela KV, ok.
800, Aachen
 cesar v Aachnu
postavi dvorno kapelo
po antičnem vzoru …

22.  zgled: ravenska
cerkev San Vitale
(dvorna cerkev
cesarja Justinijana),

23.  arhitekt Odo iz Metza
izrazi enake oblike in
prostorska razmerja,
 vendar v germanski
tektoniki, skladno z
domačo tradicijo
kamnite, masivne
zidave,

24.  cerkev v osnovi
osmerokotnik,
 osrednji oktogon
ovijata dva
obhoda, vsak v
svoji ravnini (dve
nadstropji),
 arkade v
nadstropju delita
dve vrsti stebrov

26. KIPARSTVO
karolinške in otonske dobe
 slonokoščeni reliefi (knjižne platnice),
 kipi velikih dimenzij (razpela v naravni
velikosti, kipi Marije na prestolu),
 zlatarski izdelki,
 bronasti in leseni reliefi,

27. PRIMER 2: Očitanje greha, ok.
1000 Hildesheim, cerkev sv.
Mihaela
 škof BERNWARD iz Hildesheima,
učitelj OTONA III., mecen umetnosti,
oživi rimsko umetnost vlivanja v bron,
 krščanstvo je temelj EV kulture in
reliefi na vratih so, namesto da bi
slavili cesarja, raje pripovedovali …

28.  skoraj 4,5 m visoka
krilna vrata razdeljena
na 8 širokih
horizontalnih polj,
 vsako polje vsebuje
biblični prizor izdelan
v visokem reliefu …
 tridimenzionalne
figure postavljene na
plosko ozadje,
 arhitekturni detajli
kombinirani s
stiliziranimi vzorci,

29.  iz zgovornih gest in drž teles prepoznavamo
vsebino prizorov in čustvovanje oseb …
 vitka telesa polna dramatičnosti – nagibajo se iz
bronaste plošče …

30.  očitanje greha in prelaganje krivde
upodobljeno zelo nazorno,
 tragičnost greha povezana z razkritjem
neprijetne človeške lastnosti – da napako
težko prizna …

31. PRIMER 3: Križ nadškofa Gerona,
pred 976, Kölnska katedrala
 Geronov križ najstarejša
monumentalna skulptura
Z EV – razpelo v naravni
velikosti,
 prvič se pokaže trpljenje
Odrešenika,
 globoko vrezane gube na
obrazu kažejo ugasel
obraz iz katerega so
izginili znaki življenja …

32.  rešitev izhaja iz bizantinske umetnosti
(bizantinski vpliv v D po poroki Otona II. z
bizantinsko princeso) …
 iz antičnih zgledov poleg naturalizma
izhaja tudi kontrapost (harmonična
izravnava nasprotujočih si gibov),

33. SLIKARSTVO
karolinške in otonske dobe
 knjižno slikarstvo vezano na nabožna besedila
(EVANGELIJI, PSALTERJI),
 slikarji s posnemanjem antičnih predlog skušajo
doseči vtis plastičnosti in zaobljenosti teles,
 upodobitve oseb dopolnili z rastlinskimi in
arhitekturnimi prvinami, ki ustvarjajo prizorišče,
 bistvo je sporočilo teksta, na katerega se slika
nanaša,

34. Ikonografske novosti:
 podoba Kristusa v slavi (med simboli 4
evangelistov),
 upodobitve 4 evangelistov z njihovimi evangeliji,
 pojavijo se kopije antičnih del,
 pomembna je upodobitev vladarja in njegovih
dinastičnih prednikov (izražanje veličastja) …
 ohranjenih veliko rokopisov ter malo fresk in
mozaikov …

35. PRIMER 4: Evangelist Matej iz t.i.
Kronanjskega evangeliarja
(evangelij Karla Velikega), ok. 800,
Dunaj
 miniaturno slikarstvo se v figuralnih prizorih
opira na bizant. in gr. – italske vzore,
 v ornamentiki poleg antičnih na keltske in
angloirske zglede ,

36.  če sv. Matej ne bi imel
avreole ga z lahkoto
zamenjamo z antičnim
filozofom,
 obraz južnjaka,
 odet v togo sedi na
sklopnem sedežu z
blazino – kot sredi rimskih
ali carigrajskih vrtov,
 avtor vešč rimske
slikarske tradicije,
 helenistično dediščino
opredeljuje prepričljiva
telesnost, senčenje
obraza, bogato
niansiranje barv, odprtost
prizorišča …

37. PRIMER 6: Evangeliar Otona III.,
pred 1000, Munchen

38.  poudarjena vladarjeva
veličina – sedi na
prestolu, v rokah ima
simbole oblasti (žezlo z
orlom + zemeljsko oblo s
križem), poleg stojijo
predstavniki Cerkve in
plemstva …
 na sosednji strani
ponižno prihajajo 4 figure
z darovi, to so pokrajine:
Roma, Gallia, Germania
in Sclavinia … telesnost
je nakazana s toniranjem
gub in prostor slutimo v
barvnih prelivih …