1. Razvoj V sloga vRazvoj V sloga v
skokih in poletih naskokih in poletih na
smučeh 1. delsmučeh 1. del
Pripravil Aleš Guček – Smuček
2. Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah poteka v
Falunu na Švedskem. Tudi Planica bo kmalu gostila na
novi letalnici.
Zato malo vemo o nastanku V sloga. Sprva so skakalci v
zraku postavili smuči v škarjasti položaj zaradi občutka
boljšega ravnotežja. Ta položaj smuči ni učinkoval na
daljše skoke.
Šele na letalnicah je delni V položaj smuči dejansko
pomagal letalcu, da je ob ugodnih vetrovnih pogojih
lahko poletel daleč. Na primer Jože Šlibar v Oberstdorfu
leta 1961. Tudi sicer je raje škarjasto razklenil smuči, ker
ni bil ravno vešč tesno sklenjenih smuči.
3. Šved Jan Boklöv velja za izumitelja V sloga s
škarjastim položajem smuči med skokom oz.
poletom. Leta 1985 je vse presenetil z novim
položajem smuči. Sodniki Mednarodne
smučarske zveze so ga kaznovali zaradi
„grdega“ sloga z dvema do tri točke vsak.
Kot da so bili skregani z razvojem in
naprednim aerodinamičnim načinov
skakanja, s katerim je Šved dosegal velike
dolžine. Krepko večje od drugih.
FIS praviloma za vse novosti zadrti
tradicionalisti so šele leta 1992 uradno
priznali V slog in ga točkovno niso
„kaznovali“.
4. Pračlovek na smučeh iz
kitajskega Altaja še 10.000
pred našim štetjem ni
poznal, kaj šele obvladal V
sloga.
6. Avstrijec Josef Wallner je leta 1921 v Kitzbühlu dosegel
avstrijsko največjo daljavo 20 metrov. Seveda njegov V slog
ni pripomogel k večji dolžini, ker ni bilo aerodinamičnega
učinka vzgonskega vetra.
7. Jugoslovansko prvenstvo
v smučanju, Bohinjska
Bistrica, januar 1921.
Skakalec je hotel z V
slogom preskočiti 9
metrov državnega prvaka
Jožeta Pogačarja .
8. Kanadski Revelstoke se je
ponašal nekaj let z največjo
skakalnico na svetu. Američan
norveškega porekla Nels
Nelsen se je ponašal z največjo
dolžino 73 metrov, 1925.
9. Slovenec Robert
Kump je leta 1931
napisal in narisal
knjigo Smučar. Med
drugimi slogi
skakalca je upodobil
tudi V slog.
10. Kump si ni
izmislil V sloga,
temveč ga je
povzel po
skakalcu iz leta
1931 (časopis
Slovenec).
12. Norvežan Birger Ruud je marca 1934 poletel v Planici na
Rožmanovi mamutski skakalnici 92 metrov, - največja
dolžina na svetu („svetovni rekord“). Skakalec na sliki ga
je v V slogu skušal preskočiti, a mu ni uspelo.
13. Švicar Andreas Däscher velja za utemeljitelja sloga
skokov na smučeh z rokami nazaj (1950). Prvi je bil
dejansko naš Janez Polda (1948), ki je leta 1949 v
svoj dnevnik zapisal: Če ptica ne leti s krili naprej,
tudi jaz ne bom letel z rokami naprej. Leta 1948 je
imel Polda roke nazaj, malo vstran od telesa, leta
1949 že ob telesu.
Däscher 1950.Polda 1948.
14. Planica, 9 .marec 1947:
poskusi V sloga na Bloudkovi
120 metrski letalnici.
15. Državi reprezentant Odon Slabe, Smučarski klub
Krim iz Ljubljane, je leta 1950 poskušal skakati in
leteti v V slogu (Planica).
16. Neznani skakalec v V slogu leta 1950 na svetovnem
prvenstvu, Lake Placid, ZDA.
17. Ko so skakali v šestdesetih
letih s paralelnimi
sklenjenimi smučmi in
rokami nazaj, je Šlibar leta
1961 … (naslednja stran).
Marjan Pečar, Jugoslavija
Lars Grini, Norveška Ludvik Zajc, Jugoslavija
18. … že v V slogu dosegal velike dolžine leta 1961 na
letalnici ni v Oberstdorfu, vse dokler ni presegel deset
let star „rekord“ 139 metrov Finca Tauna Luira z
novo dolžino 141 metra.
19. Helmuth Recknagel iz
Nemške demokratične
republike, olimpijski prvak
leta 1960, je v Planici marca
leta 1961 „skušal posnemati“
Jožeta Šlibarja.
20. Italijan Nino Zandanel je v
ozkem V slogu v
Oberstdorfu doskočil pri
največji dolžini na svetu
144 metrov, 18. 2. 1964.
Jiři Raška,
Češkoslovaška, Planica
22. 3. 1969, - „rekord“
164 metrov.
