Smučarski narodi postavljajospomenike svojim rojakom, da se jim
zahvalijo za njihov doprinos v smučanju. Človeku zaigra srce, ko
obiskuje kraje, kjer stojijo spomeniki smučarjev. Kdor vsaj malo pozna
zgodovino smučanja, se ob pogledu na spomenike nehote zazre v
preteklost in jo z nostalgijo obnovi.
Ob tem se mi v glavi porodi nagajiva misel. Smučanje je staro najmanj
12.00 let (najdba v kitajskem Altaju). Smučke in stremena so bila
primitivna in so služila za preživetje v mrzli divjih severnih pokrajinah
Azije in Evrope. Lovci so se pehali za divjačino, da bi nahranili lačna
usta. Nomadi so se na smučeh pozimi selili za čredami severnih jelenov.
Na smučkah so se bojevali. Še vedno bolje na lesenih plohih kot peš.
Seveda so zaradi neustreznega tekstila zmrzovali, škornji so bili
največkrat premočeni, razen laponskie kožne obutve.
Konec 19. stoletja se je začelo športno smučanje. Torej za zabavo. A še
vedno so se smučarji pehali in sopihali po ravninah in v breg. Med
spusti so padali kot snopi, premočili obleke, zlomili dilce ali okončine.
Po 1950 se je začel velik razmah žičnic in izboljšava opreme ter oblačil.
Zaradi mene tudi, če ni več snega, ker sem v življenju ujel teh 60 let
uživanja v smučanju.
3.
V Sloveniji jeena sam doprsni kip smučarja. O tem kasneje med
slikami. Predlagal sem, da projekt Nordijskega centra v Planici vključi
še doprsne kipe za Planico zaslužnih mož. Mačji kašelj nekaj brona
ob veliki investiciji. Kipi z opisi dela mož bi bili skromna oddolžitev
za njihovo zgodovinsko delo in za obiskovalce pomagalo pri
prepoznavnosti ustvarjalcev Planice. Odgovor je bil, kaj pa bodo rekli
otroci, kaj so to „za eni strici“. Tudi z reliefnimi plaketami nisem
uspel.
Pa se vsaj tu spomnimo teh mož poleg imembe teh v Nordijskem
centru v Planici v muzeju.
Joso Gorec: pobudnik ustanovitve zimsko-letnega športnega središča v
Planici s Športnim klubom Ilirija iz Ljubljane. Pobudnik za priznaje
nove discipline smučarskih poletov, kar je uspel na FIS kongresu leta
1938 v Helsinkih.
4.
Ivan Rožman: Načrtovalecin graditelj največje „mamutske“
skakalnice na svetu (1933-1934. Do leta 1935 so na njej dosegali
največje daljave. Le leta 1935 je v Ponte di Legnu uspel skok 99, 5 m.
Stanko Boudek: Načrtovalec in nadzornik gradnje 106 meterske
letalnice v Planici (1935-1936). Povečeval jo je vse do 120 meterske
na isti lokaciji.
Brata Janez in Lado Gorišek: Planico sta leta 1969 ponovno dvignila
na prvo mesto letalnic na svetu. Njuna 165 metrska letalnica je bil
vrhunski tehnični dosežek, ki je upošteval vse zakonitosti
aerodinamike smučarskega poleta.
5.
Ker ni njihovihkipov, pa naj malo pomagajo preprostejše slike:
Joso Gorec Ivan Rožman Stanko Bloudek
Janez in Lado Gorišek
6.
Norvežan Sondre Norheim(1825-
1897) iz pokrajine Telemark je
izboljšal streme in smučko ter
ponesel znanje telemark smučanja v
glavno mesto Kristianijo (današnji
Oslo) in rojaki od tam po vsej
Evropi.
Kip tega pionirja telemark smučanja
stoji v kraju Morgedal tik pred
Smučarskim muzejem (Skyventyr).
Enak spomenik so mu postavili v
ZDA, kamor se je preselil iz revne
Norveške. Kip je naredil Knut
Skinarland.
7.
Norvežan Fridjof Nansen,s spremljevalci leta 1888 prvo prečenje na
smučeh Grenlandije (Polarmuseet. Tromsø, Norveška).
8.
Slikar Mathias Zdarsky(1846-1940) je
oče alpske tehnike. V avstrijskem
Lilienfeldu je poskušal novo plužno
tehniko na svojem modelu krajših smuči
od norveških in z njegovimi
patentiranimi prvimi kovinskimi vezmi.
Svoje poskuse smučanja je napisal v
knjigi leta 1896.
Spomenik stoji v Lilienfeldu v Avstriji,
kjer je zraven muzej posvečen temu
smučarskemu izumitelju.
9.
Norveški polarni raziskovalecRoald
Amundsen (1872-1928) je leta 1911 prvi
prišel na Južni tečaj. Odprava na smučeh
in s pasjimi vpregami je bila izjemno
uspešna, ker niso izgubili niti enega
moža odprave in se zdravi vrnili do
izhodiščnega tabora, kjer jih je čakala
ladja za pot domov.
Kip je v Polarnem muzeju (Polarmuseet)
v kraju Tromsø na Norveškem.
10.
Avstroogrski poročnik TheodorEdler
von Lerch (1869-1945) je leta 1911
na Japonskem oficirje seznanil in učil
smučanja. Prav on velja za pionirja
smučanja v tej daljni deželi. Tečaj je
vodil v Takati in tam poučeval
Zdarskyjevo in Bilgerijevo tehniko
smučanja, kombinacijo telemark
smučanja in alpske tehnike. Leta
1911 se je smučmi odpravil na vrh
Fujija (3.776 m).
Lerchov spomenik v Takati na
Japonskem.
11.
Norveški izseljenec seje preimenoval iz
Jona Rueja Torsteinsona (1827-1876) v
angleški John Albert Thompson. Pozimi
leta 1856 je na smučeh začel raznašati
pošto na 145 kilometrov dolgi poti od
Placervilla v Kaliforniji do Genoe v
Nevadi. Ime pošte je bilo Snow-Show
Express, 1857.
Smučarskemu junaku-poštarju so
postavili v Kaliforniji spomenik s poštno
vrečo na hrbtu.
12.
Neznani tekač, spomenikv spomin na prvo
tekmo leta 1922 v množičnem teku
Vasaloppet od Sälena do More na
Švedskem. Kip je naredil Per Nilsen Oest,
plačala ga je občina Mora in so ga
postavili ob 50 letnici Vasaloppet v parku
v Mori tik ob Muzeju Vasaloppet.
13.
Kralji so nakipih po navadi na konju. Norvežani so kralja Olava V. (1903-1991)
ulili na smučeh v bron in z večnim njegovim spremljevalcem – psičkom kodrom.
Kralj Olav V. je v mladosti skakal na smučeh, tudi tekmoval, služil vojsko na
smučeh in si redno ogledal znamenite smučarske tekme na Holmenkollnu.
Kip stoji na ravnici blizu holmenkollnske skakalnice in Skimusset Holmenkollen
(Smučarskega muzeja Holmenkollen).
14.
Utemeljitelj arlberške tehnikealpskega
smučanja Hannes Schneider (1890-
1955) iz St. Antona je Sirom Arnoldom
Lunnom oče pokala Arlberg- Kandahar
(1928). Upodobljen je s kipom na kipu
blizu Smučarskega muzeja Hannesa
Schneiderja v St. Antonu na Arlbergu.
Njegov spomenik stoji prav tako v
Cranmoru, New Hampshire, ZDA,
kamor se je preselil leta 1939 po
izpustitvi iz nacisičnega zapora
(naslednje okno).
15.
Američani so rešiliHannesa Schneiderja
iz nacističnega zapora in ga povabili v
ZDA. Leta 1939 se je preselil iz St.
Antona v Conway, Cranmnore, New
Hampshire, ZDA in tam ustanovil
smučarsko središče in smučarsko šolo. V
Cranmoru stoji njegov spomenik v
samem središču kraja.
16.
Norvežan Birger Ruuds sorojaki iz Kongsberga je
ponesel slavo skakalnih herojev tega kraja po vsem
svetu. Njegov kip stoji v parku v Kongsbergu,
miniaturni kip pa je možno kupiti v Skimuseet
Kongsberg (Smučarskem muzeju Kongsberg). Muzej
ga je podaril Nordijskemu centru Planica, ker je Birger
Ruud ponesel leta 1934 slavo Planice v svet z
najdaljšim skokom 92 metrov. V Planici ga boste
zaman iskali. Sam Bog ve zakaj ne.
17.
Spomenik smučarja predposlopjem
Smučarske zveze Nemčije v Planeggu
pri Műnchnu. Plošče pod smučarjem
opisujejo zgodovino smučanja s pojasnili
in reliefnimi smučarskimi motivi.
18.
Nemec Arthur Ulrichs(1838-
1927) je začetnik smučanja v
Nemčiji. Na smučeh je križaril
od leta 1883 po pogorju Harz.
Pred Heimat und Ski Museum
Braunlage (Pokrajinskim in
smučarskim muzejem Braunlage)
so postavili njegov kip.
19.
Smukač pod gondolov Kitzbühlu je velika poklonitev drznim
tekmovalcem, ki drvijo s Hahnenkamma v dolino. Prva
kombinacijska tekma v smuku in slalomu je bila leta 1931.
20.
Biatlonec Niko Grosiz Ruhpoldinga na
Bavarskem je vtisnil velik pečat v svetovnem
športu. Takoj po končami tekmovalni karieri so
mu postavili spomeni ob biatlonski progi in
skakalnicah v Ruhpoldingu k.
21.
Nemški trener skakalcevReinhard Hess
(1945-2007) je povzdignil saške atlete in
nato še skakalce Demokratične republike
Nemčije, ki so bili v samem svetovnem vrhu.
Če omenim le Jensa Weissfloga. Hess je
treniral reprezentanco skaklacev združene
Nemčije. Plošča stoji na samonikli skali blizu
apartmajskega hotela Jensa Weissfloga v
Obrewiesenthalu.
22.
Nadučitelj Edmund Čibej(1861-1954) je na
Predmeji nad Ajdovščini smučal in učil dijake tega
lepega športa po letu 1890. Smuči je naročil iz
Norveške, prav tako nadgozdar Trnovskega gozda
Josef Jarisch. Društvo Gora s skupino smučanja po
starem telemark je na Predmeji postavilo spomenik
Čibeju. Edini spomenk smučarja v Sloveniji, kjer
trdimo, da je smučanje naš narodni šport.
23.
S starim slovenskimSstarim slovenskim
smučarskim pozdravomsmučarskim pozdravom
SMUK !