3. Členek
Še zmeraj isti dogodek,samo dejanje se ni
nič spremenilo. Pomen pa se je spremenil
glede na nekaj, kar se je že zgodilo in je
širša okoliščina tega dogodka: da je nekdo
drug nekaj že storil, nemara prav tako
postavil knjigo na polico, in da je zdaj to
storil tudi Primož.
5. Členek
Tudi zdaj gre za isti dogodek, za
nespremenjeno dejanje glede na vsebino
izhodiščnega stavka. Izražen pa je dvom o
resničnosti tega dogodka (pomenski
odtenek):ni povsem zanesljivo, ali je
Primož storil to in to, ali je postavil knjigo
res na polico, ne pa kam drugam;
izražena je torej domneva.
7. Členek
Še zmeraj isti dogodek tega stavka je
razširjen z okoliščino, da sem pričakoval,
da bo Primož storil to in to in da se je zdaj
to (končno) zgodil.
8. Členek
Tudi Primož je postavil knjigo na polico.
Primož je menda postavil knjigo na polico.
Primož je le postavil knjigo na polico.
Dodane besede prinašajo v stavke nekaj, česar iz njih samih ne
razberemo. Prvi je dogodek povezal z nečim, kar je že bilo, drugi je
vključil govorečega in njegovo negotovost glede resničnosti
izvršenega dogodka, tretji pa še zapletenejšo okoliščino o-recimoomahljivem Primožu, ki bi določeno dejanje lahko že zdavnaj storil,
pa je dolgo omahoval.
9. Členek
Tudi Primož je menda le
postavil knjigo na polico.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Besede tudi, menda, le so členki, ki so stavek,
besedne zveze v njem ali posamezne besede
povezali s sobesedilom ali kontekstom (členek
tudi), izrazili odnos govorečega do teh enot
(menda) ali celo vzpostavili zvezo s čim, kar je
izven besedila v nam znani resničnosti, npr.
védenje o tem, da je Primož omahljivec (členek le).
11. Členek
Členek ne moremo sklanjati (kot
samostalniško ali pridevniško
besedo), spregati (kot glagol oziroma
osebno glagolsko obliko), stopnjevati
(kot pridevnik ali prislov načina ali
količine).
13. Členek
Členek izraža pomenske odtenke posameznih
besed, delov stavka, celih stavkov in povedi ali
pa tvorimo skladenjske naklone (naklonsko
razmerje).
Glede na skladenjski naklon ločimo pripovedne
(Marjana pripoveduje pravljico.), vprašalne (Ali
Marjana pripoveduje pravljico?), velelne
(Marjana, pripoveduj pravljico.) in želelne povedi
(Ko bi Marjana pripovedoval pravljico!).
14. Členek
Nekatere vrste členkov
a) navezalni oziroma navezovalni
Dobro se zabavamo. Pa vi?
Prosim?
Ti si torej razbil šipo!
Tudi jaz bi šel z vami.
15. Nekatere vrste členkov
b) poudarni
Prišel je ravno pravi čas.
- posebno
- zlasti
Predvsem otroci obirajo sadje.
Celo ona obira sadje.
16. Členek
Nekatere vrste členkov
c) členki potrjevanja in soglašanja
oziroma pritrjevalni členki
Da, (za)res ga ni bilo.
Seveda, tako je bilo.
Zagotovo so se ustavili v parku.
17. Členek
Nekatere vrste členkov
c) členki možnosti, verjetnosti
Morda je ona.
Si mogoče ti to storil?
-morebiti, končno, navsezadnje, verjetno,
bržkone, brž…
18. Členek
Nekatere vrste členkov
c) členki zanikanja in nesoglašanja
oziroma zanikalni členki
Ni odšel.
Si bil tam? Ne.
Figo zna.
Nikar oditi!
Njegove lenobe ne moremo opravičiti.
21. Členek
Samo Jure ni vesel.
Vsi smo veseli, Jure pa je izjema.
Imam samo enega brata.
Imam enega brata. Več jih nimam.
Mara že streže gostom.
Mara streže gostom. Prej ni stregla.
Na hodniku sta le dva učenca.
Na hodniku sta dva učenca. Drugi so v razredu.
22. Členek
Členek je mogoče razložiti na
več načinov!
Ura je že osem. Ura je osem, kako hitro
je prišla.
Komaj mi je uspelo rešiti nalogo. Uspelo
mi je rešiti nalogo, a imela sem veliko težav.
Morda se jutri oglasim pri vas. Jutri se oglasim
pri vas, vendar nisem popolnoma prepričan.
23. Členek
Bomo že našli kak izhod.
Našli bomo izhod, v to sem prepričan.
Mesar je gospodinji, ki je želela kupiti
telečja jetra, odgovoril: „Jetrc pa danes
žal nimamo.”
Ali se členek nanaša samo na danes
ali pa pomeni, da jetrc kratko malo nimajo?
