Približujejo se smučarskipoleti na novi
letalnici v Nordijskem centru v Planici .
Spomnimo se Janeza Polde, slovenskega idola
smučarskih skokov po 2. svetovni vojni. Rojen
je bil leta 1924 v Mojstrani. Minca Rabič je
učila mlade domačine v osnovni šoli. Bila je
dvakratna državna prvakinja v tekih na smučeh
v 1920-ih letih. Ker je bilo zunaj sonce in so se
snežni kristali bleščali v soncu, je popeljala
otroke na svež zrak, kjer so nataknili smuči.
Zaradi tega je morala iti na zagovor v Kranj
pred kraljeve oblasti, ker je bil tak način
pouka prepovedan. Minca se je branila, da je
bolje peljati mladino na sneg, kot da bi
telovadili v vlažni in zatohli učilnici, ki jo je
grela ena sama lončena peč.
Njen zagovor je bil tako odmeven, da je
„Kraljevo Ministarstvo za fizičko vaspitanje“
dovolilo takšen način telesne vzgoje za šolsko
mladino v vseh krajih, kjer so bili pogoji za to.
3.
Starši Janeza Poldeniso imeli denarja, zato je Rabičeva
nadarjenemu za smučanje Janezu Poldi kupila smuči. Pa ne
samo to. Poslala ga je leta 1935 v Planiško skakalno šolo, za
katero je dal pobudo Joso Gorec. Tedaj najboljši slovenski
skakalec Albin Novšak-Bine, ki je vodil to šolo. Pokrovitelj
šole je bilo Društvo prijateljev Planice, z vodstvom Slovenca in
enega Srba s sedežem v Beogradu. Tako so se izognili
slovenskim nasprotnikom Planice z letalnico, ne pa skokov, da
se razumemo. Češ, tako so odločili v Beogradu, pa se pritožite
tam. Tipično za Slovenijo!
Skakalna šola nam je poklonila številne skakalce, med njimi
najbolj znana Janeza Poldo in Rudija Finžgarja, ki sta po drugi
vojni blestela v Planici in tujini med izjemno konkurenco
Skandinavcev, Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev…
4.
Minca Rabič izMojstrane, ko je
zmagovala na tekaških tekmah.
Minca Rabič je živela v tujini, a je
redno obiskovala Planico. Na sliki
iz leta 1960 v Planici: Aleš Guček,
Ljubo Bizjak in Minca Rabič.
5.
Minca Rabič jesmučala na
tekaških smučeh, še ko je
imela krepko čez 80 let,
Kranjska Gora.
Minca Rabič je hodila na tekme v
Planico, vsa ovešena z značkami
smučarskega sveta. A najraje je
imela tiste iz Planice.
Janez Polda leta1954 na naslovnici
tednika Tovariš. Skrbno je vedno
namazal skakalne smuči in jih
spoliral do visokega sijaja, da so bile
kar najbolj hitre na zaletišču.
8.
Ves svet jeneupravičeno pripisal Švicarju Däscherju, da je leta 1950
prvi skakal z rokami nazaj. Fotografije in zabeležka v Poldovem
dnevniku govore o nečem drugem. Polda je zapisal leta 1949: Če ima
ptič perutnice nazaj, zakaj bi imel jaz roke spredaj.
Slike levo: Polda leta 1947, leta 1948 in leta 1949 – roke so vedno
bliže telesu.
9.
Planica leta 1948.Janez Polda je
poletel 120 metrov daleč, najdlje na
svetu, a je žal z rokami podrsal po
snegu po doskoku. Njegov izraz na
obrazu ne kaže nobenega strahu, le
željo doskočiti čim kasneje.
10.
Švicar Fritz Tschannenje za Poldo
doskočil pri enaki daljavi 120 metrov
in obstal pokonci (slika levo zgoraj).
Njegov rojak Blum je preletel to
fantastično mejo, a je ril po doskoku
po snegu (levi na sliki spodaj
Tschannen desno od njega).
Hans Feldmann, Švicar, prvi delegat
FIS v Planici, je leta 1948 prišel v
Planico. Ko je njegov rojak
Tschannen dosegel največjo daljavo
na svetu, je izruval tablo 120 ob
doskočišču, jo z vrvjo privezal na
kovček in odnesel v domovino.
Dolžino 120 metrov je odmeril
Svetozar Guček.
11.
Mojstrančana Karel Klančnik(levo) in
Janez Polda s puloverjema državne
reprezentance. Karel je bil „stilist“, a z
malo krajšimi skoki in poleti kot Polda,
ki je obvladal oboje.
Janez Polda je imel volnene nogavice
iz čevlja, da sneg ni mogel v usnjeni
čevelj in ga premočil.
12.
Zaman bomo našlipuloverje skakalne
reprezentance Federativne republike
Jugoslavije pri reprezentantih ali kje
drugje. Vse je bilo takrat „naše“ in so
morali smučarji vse vrniti. Kje imajo
proletarci te naše „relikvije“, ne ve
nihče.
Grb FLRJ s petimi plamenicami, simbol
petih republik v Jugoslaviji Dveh
pokrajin Kosovo in Metohijo še nismo
poznali.
13.
Rudiju Finžgarju jeuspelo, kar ni Janezu Poldi. Na poletih leta
1947 v Planici je kot prvi Slovenec preskočil 100-metrsko
znamko, natančno 102 metra. Zato se ga je prijelo ime „planiški
junak“, enako kot so krstili tudi Poldo. Na sliki: Finžgar leta 1948
v Planici.
14.
Janez Polda jebil tako znan med
mladino, da so mladci preden so
skočili doma na dvorišču ali
bližnjem kuclju napovedali sami
sebe: Skače Janez Polda,
Jugoslavija!
15.
Malo spomina naobdobje, ko je
Janez Polda po olimpijskih
igrah prenehal z aktivnim
skakanjem: Z Minco Rabič v
Mojstrani.
16.
Janezu Poldi jebila podeljena čast, da je bil zastavonoša na
zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d‘Ampezzo v
Italiji.
17.
Janez Polda seje rad družil s
smučarji. Slika zgoraj: V Planici z
Avstrijcem Seppom Bradlom –
Buwijem (na desni), ki je prvi
preskočil 100 metrov (101, 5 metra,
Planica, 1936).
Spodaj na sliki z Josom Gorcem, ki
je leta na FIS kongresu v Helsinkih
uveljavil na FIS kongresu novo
smučarsko disciplino – smučarske
polete, kljub nasprotovanju
Norvežanov od leta 1934 naprej.
Dokaz na sliki, da so morali
reprezentanti takoj po tekmi vrniti
puloverje z državnimi oznakami.
Polda nosi svoja puloverja.
18.
Janez Polda jeprenehal s športno
potjo in po nalogu Organizacijskega
komiteja Planica prevzel odgovorno
nalogo nadzornika odskočišča. Ko je
vodja tekmovanja Bogo Šramel s
sodniškega stolpa zamahnil z
zastavico, je dal znak Poldi, da je ta
iztaknil zastavico s sredine konca
odskočišča, zamahnil z njo in s tem
dovolil skakalcu, da se je pognal z
vrha zaletišča. Polda je moral tudi
urejati sneg na odskočni mizi, po
nalogu žirije to tudi skrajšati zaradi
varnosti skokov … Polda je bil zelo
ponosen na to odgovorno nalogo.
19.
Janez Polda (nadesni) se ni dal motiti na odskočni mizi, medtem
ko sta modrovala inž. Stanko Bloudek (na sredini) in Rudi
Finžgar, Poldov pomočnik.
20.
Janez Polda jepokazal hčerki Malči
članek, objavljen leta 1935-1936 v
Mladem rodu.
21.
Planiška degradacija jePoldo
potrla. Ni bil več nadzornik
odskočne mize. Prestavili so ga v
iztek letalnice, kjer ni bil niti šef
izteka, temveč pomočnik. Doma se
je zaprl sam vase, niti na lov ni šel
več. Včasih je v Triglavskem parku
moral voditi najvišje politike, da so
podirali gamse, kozoroge in trebili
ruševce.
Polda se je odločil, prijel v kleti
nove hiše lovsko puško in si aprila
1964 sodil sam.
Pogreb Janeza Polde v Dovjem.
22.
Slikar Bine Rogeljin arhitekt Angelo
Oman, oba tudi skakalca, sta
oblikovala spomenik na Poldovem
grobu v Dovjem. Jata čapelj je postala
od takrat novi simbol skokov in
poletov v Planici.
Desno od tega groba počiva v
družinskem grobu Minca Rabič.
23.
Rudi Finžgar, Poldovprijatelj in hkrati konkurent, je vsako
leto za Poldov memorial na smučeh odnesel venec na smučeh
na Poldov grob v Dovje nad Mojstrano.
24.
Poldova rojstna hišav Mojstrani nasproti nove
Poldove hiše čez uličico. Vdova Malči živi
sama in sama skrbi za urejanje vrta, gredic,
dreves …
Portreti in
diplome Janeza
Polde
25.
Poldova vdova Malčije ostala pri štiridesetih letih sama z
otrokoma Janezom in Malči. Lotila se je urejanja Poldovega
smučarskega arhiva: dnevnik, albumi s slikami, diplome, pokali,
značke, lepo negovan smučarska oblačila, med temi olimpijski
komplet iz leta 1956 itd.
Na sliki Aleš Guček in Malči Polda, stara 90 let, ko sta leta 2014
obujala spomine na Planico in Poldovo kariero.
26.
S starim slovenskimSstarim slovenskim
smučarskim pozdravomsmučarskim pozdravom
SMUK !