Enota 9: Možnosti financiranja

1. IO4: Smernice veščin socialnega podjetništva
Enota 9: Možnosti financiranja
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

2. Ta enota podaja informacije o obstoječih evropskih in nacionalnih
programih in financiranju, ki so namenjeni vključujočemu
zaposlovanju na osnovi kmetijskih ali vrtnarskih dejavnosti.
9.1 Obstoječi programi financiranja na ravni EU in v Sloveniji
9.2 Kako zaprosimo za financiranje?
9.3 Praktični primeri
Vsebina

3. Za socialna podjetja prideta v poštev dve vrsti financiranja:
 Nepovratna sredstva, ki so nepovratne spodbude za
investicije, promocijo podjetništva in/ali zaposlovanje itd.
Na voljo so za nova podjetja na trgu. Nepovratna sredstva
se lahko pridobijo iz različnih skladov.
 Posojila (krediti) za financiranje zagona podjetij ali
podjetniških dejavnosti, ki jih je treba odplačati, običajno z
obrestmi.
9.1 Obstoječi programi financiranja na ravni
EU in v Sloveniji

4. Tu predstavljene možnosti financiranja so lažje dostopne tako za zagonska kot
za že delujoča podjetja. So iz EU, iz javnih in iz zasebnih virov.
EU viri
 ERASMUS+
 Program razvoja podeželja (PRP)
 INTERREG
 EVS EU – Evropska prostovoljska služba
(https://europa.eu/youth/EU/voluntary-activities/european-voluntary-
service_en)
9.1.1 Možnosti financiranje za socialna
podjetja v Sloveniji

5.  Javni skladi
 Javni sklad RS za podjetništvo
 Javni sklad republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja
 Slovenski okoljski javni sklad
 Javni Jamstveni, preživninski in invalidski sklad republike Slovenije
 FIHO fundacija (http://www.fiho.si/)
 Zasebni skladi
 Sklad 05
 Skladi tveganega kapitala
9.1.1 Možnosti financiranje za socialna
podjetja v Sloveniji

6.  Informacije o virih financiranja se neprestano spreminjajo.
 Najprej moramo pregledati veliko uporabnih informacij na spletu, potem pa se
običajno osebno sestanemo s financerjem ali njegovim “posrednikom”.
 Obstaja več spletnih strani z informacijami o odprtih razpisih – na spletnem portalu
www.podjetniski-portal.si.
 Seznanite se s potencialnimi financerji prek socialnihomrežij (FB ipd.).
 Informacije o finančnih virih, povezanih s kmetijstvom: kmetijski svetovalci.
Nekaj nasvetov

7. Nekaj slovenskih inštitucij, ki tudi objavljajo
informacije o razpoložljivih finančnih virih:
 Ministrstvoza gospodarski razvoj in tehnologijo
 Evropski strukturni in investicijskisklad
 Slovenskipodjetniškisklad
 Slovenskiregionalno razvojnisklad
 SPIRIT
 Ministrstvoza delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
 Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 Ministrstvoza zunanje zadeve
 Ministrstvoza izobraževanje, znanost in šport
 Urad za mladino

8.  Ti viri so za podjetja, še zlasti zagonska, težko dostopni. Ni priporočljivo,
da za ta sredstva zaprosimo brez profesionalne pomoči.
 Obstajajo centralizirani programi (prijava neposredno na razpise EU),
npr. European Social Innovation Competition (tekmovanje Evropska
socialna inovacija), in decentralizirani programi (prijava prek
vmesnikov, kot so različna ministrstva in države članice), npr. Evropski
sklad za regionalni razvoj (ERDF), Evropski socialni sklad (ESF) ter
Evropski sklad za regionalni razvoj za prekmejne, mednarodne in
medregionalne programe za mala in srednja podjetja (SMEs).
9.1.2 Razpoložljivi viri financiranja finančnih
programov in inštitucij EU

9. Financiranje EU za socialno podjetništvo
Vir: https://evpa.eu.com/uploads/publications/EU_Funding_for_Social_Entrepreneurship_Overview
Nepovratna
sredstva

10.  Imajo določena prednostna področja za financiranje.
 So administrativno zapleteni: natančno poročanje o porabi sredstev, neprožnost v
primeru sprememb v potrebah projekta, odloženo – zapoznelo financiranje, ipd.
 Imajo specializirane vire po inštitucijah (npr. mikro krediti in jamstva Evropskega
investicijskega sklada)
 Ta spletna stran nudi več informacij o vlogah za posojila in tvegani kapital s podporo EU.
Značilnostiskladov in programov financiranja na
ravni EU

11. 9.2 Kako zaprositi za financiranje
9.2.1 Oblikovanje vaše finančne strukture
Vir: Socialno podjetništvo, Tadeja Mesojedec et al., 2012

12.  Izbira finančnih virov za vašo finančno strukturo je odvisna od tega, kakšno vrsto
financiranja potrebujete:
 takojšnje,
 postopno,
 odloženo.
 Za takojšnje financiranje iščite zunanje financiranje.
 Za postopno financiranje lahko uporabite projektno financiranje, ki običajno nudi
plačilo vnaprej, vmesno plačilo in končno plačilo (ponavadi 10 % celotnega
financiranja). Takšno projektno financiranje nudi program ERASMUS+.
 Drugi programi za projektno financiranje, kot so INTERREG in nekateri programi
razvoja podeželja, nudijo odloženo financiranje: pričakuje se, da projekt
zaključite v celoti ali večinoma, šele nato prejmete plačilo.

13. V zagonski fazi je običajno še posebej pomembno, da imamo takšno
financiranje, ki ne zahteva neposrednega vračila investicije:
 še zlasti nepovratna sredstva,
 donacije,
 prostovoljsko delo ipd.
Prosimo, poglejte tudi Enoto 2, poglavje 2.3: Nasveti za socialna
podjetja, kako pridobiti financiranje, o razvoju strategije financiranja in
različnih vrstah in virih financiranja.

14. Profitna podjetja: poslovni modeli običajno temeljijo na prihodkih iz prodaje.
Socialna podjetja: običajno večina prihodkov prihaja iz javnega sektorja, del prihodkov
pa iz vrste različnih virov. To je “hibridni” poslovni model, kjer so prihodki
kombinacija:
 tržnih virov (npr. prodaja izdelkov ali storitev javnemu ali zasebnemu sektorju);
in
 netržnih virov (npr. državne subvencije in
nepovratna sredstva, zasebne donacije,
nedenarni in stvarni prispevki, kot je npr.
prostovoljno delo).
9.2.2 Glavni viri prihodkov

15. Prirejeno po Spiess-Knafl (2012): Finanzierung von Sozialunternehmen – Eine empirische und theoretische Analyse
viri prihodkov
javniviri
javna naročila (tako javni razpisi kot
neposredno naročanje)
nepovratna sredstva/subvencije
zasebni viri
tržna dejavnost
najemnine, izposojevalnine
prispevki, vklj. s članarinami
sponzorstva
donacije
drugo (vključno s prostovoljnimi in
stvarnimi prispevki)
9.2.2 Glavni viri prihodkov

16. Javni viri financiranja
 Javne pogodbe
Pogodba z javnim sektorjem in agencijami za prejemanje prispevkov za
opredeljene storitve (npr. neposredna plačila javnih organov sistemom socialne
varnosti).
 Neposrednaplačila/subvencije
nudijo socialnim podjetjem javni organi (npr. neposredna plačila za določene
projektne dejavnosti, subvencije za zaposlovanje). Ker so postopki za pridobitev
neposrednih plačil strogi, je priporočljivo zaprositi za strokovno pomoč (v Sloveniji
npr. TIKO PRO in CNVOS). Pregledali bodo vašo vlogo ali vam pomagali pri
izpolnjevanju. Poročanje je obvezno!
Neposredna plačila temeljijo na finančnem odnosu neposredno med vlado in
končnim porabnikom, ki je odgovoren za doseganje javnega namena, za katerega je
bil program financiranja ustanovljen.
9.2.2 Glavni viri prihodkov

17. Zasebni viri
 tržni prihodki – prodaja dobrin in storitev
 članarine, donacije in sponzorstva
 druge oblike prihodkov, kot so donacije, prihodki od oddajanja/posojanja,
denarne nagrade.
9.2.2 Glavni viri prihodkov

18. Slika “Finančna struktura” prikazuje dva vira financiranja, notranjega in zunanjega. Tu pa
predstavljamo, kako se obrnemo na pravega socialnega vlagatelja, da pridobimo
financiranje za svoje socialno podjetje.
Pridobivanje financiranja vključuje naslednje korake:
 najti ustrezen finančni inštrument
 poiskati ustreznegasocialnega vlagatelja (več podrobnosti v nadaljevanju)
 obrniti se na izbranega socialnega vlagatelja
 preverjanje in dolžna skrbnost (preverjanje podjetja ali osebe pred podpisom
pogodbe)
 pogajanje o pogojih financiranja
 sodelovanje z investorjem (npr. merjenje uspešnosti)
 izhodna strategija
9.2.3 Iskanje zunanjega financiranja za posel

19. Ko smo našli najbolj primeren vir financiranja, se lahko osredotočimo na
iskanje ponudbe za vir financiranja, da ugotovimo, na katerega finančnega
vlagatelja naj se obrnemo.
 Vsak ponudnik kapitala ponuja kapital na osnovi natančno določene
investicijske politike (vlagateljski portfelj ter cilji in merila, ki vplivajo na
njihovo vlagateljsko odločitev).
 Merila za odobritev posojil so običajno odvisna od pričakovanj o poslovanju
v prihodnosti in od kreditne zmožnosti podjetnika ali organizacije.
 Vi kot socialni podjetnik lahko zožate izbiro možnih ponudnikov kapitala in
se osredotočite samo na tiste vlagatelje, katerih portfeljska usmeritev je
skladna z vašim podjetjem.
9.2.4 Iskanje ustreznega socialnega vlagatelja

20. Osnovna formalna merila za vlagatelja:
 geografska
 sektorska
 velikost investicije
 razvojna faza socialnega podjetja
V svetu vlagateljev, ki jih zanima socialni
učinek, je pomemben tudi bolj oseben
vidik: vrednote in cilji, ki jih zasleduje
podjetnik, ter socialni učinek njihovega
poslovanja.
9.2.4 Iskanje ustreznega socialnega vlagatelja

21. Potem, ko smo pripravili načrt svojega projekta in opravili svoje raziskave, smo
pripravljeni na izpolnitev in oddajo svoje vloge! Predstavljamo glavna
priporočila, korak za korakom:
9.2.5 Kako izpolnimo in vložimo prijavo
1. raziščite in preučite obrazce
2. vnesite pomembne informacije na pravi način
3. pripravite in predstavite proračun
4. naredite si kopije
5. zagotovitepotrebne kontakte in odgovore

22. 1. Raziščite in preučite obrazce
Raziščite financerje (npr. preglejte njihovespletne strani, oglejte si njihovaletnaporočila,
preverite jih v spletnem brskalniku).
S spletne strani si prenesite smernice/navodila in prijavne obrazce.
Preden se odločiteza prijavo,natančnopreberite informacije, ki so vezane na obrazce.
Pomembno je, da preverite, ali vaša organizacija izpolnjuje pogoje za prijavitelja in ali
dejavnosti,ki jih načrtujete, ustrezajomerilom financerja.
Preberite cel prijavniobrazec, preden začnete izpolnjevati katerikolidel obrazca, in poskrbite,
da boste razumeli celoten obrazec. Če ne razumete vsega, zaprositeza pomoč (npr. PRIZMA,
CNVOS v Sloveniji).

23. 2. Vnesite pomembne informacije na pravi način
Omenite, ali ste že prej oddali vlogo ter ali ste bili uspešni ali ne. Pokažite, kako ste
v svoj projekt vključili uporabnike storitev.
Zagotovitedovolj časa med oddajo vloge in začetkom projekta.
Dovoljeniprostorzavsak odgovor uporabite kot vodilo za to, kako natančen naj bo
odgovor.
Navajajte dejstva in številke namestoposploševanja.
Svoje ključne točke navedite čim bolj kratko in jedrnato in pišite v preprostem
jeziku.
Kjer je le možno, uporabljajte kratke točke/alineje in se držite bistva.
Odgovoritena zastavljenovprašanje (brez dodajanja nepomembnih informacij).

24. 3. Pripravite in predstavite proračun
Vključite načrt projekta.
Vključite realističen proračun. Izogibajte se okroglim številkam.
Ko pripravljate proračun, vključite plače in stroške poslovanja.

25. 4. Naredite si kopije
Najprej izpolnite fotokopijo obrazca in zaprositenekoga izven vaše skupine, da
najprej pregleda in komentira osnutek/kopijo prijave.
Naredite si kopijo izpolnjenega obrazca in zabeležite datum oddaje.

26. 5. Zagotovite potrebne kontakte in odgovore
Poskrbite, da imate veljavni naslov financerja.
Poskrbite, da pošljete vse dodatne informacije,ki jih zahtevajo. Če te informacije
izpustite, se lahko postopek zavleče.
Poskrbite, da ima glavni kontakt, naveden na obrazcu, dostop do kopije vloge in da
je čez dan na razpolago, v primeru, da bi financer želel vzpostavitistik.
Zagotovite, da vaš glavni kontakt lahko z gotovostjoodgovarjana vprašanja po
projektu.
Po oddaji vaše vloge nemudoma odgovoritena morebitna vprašanja o
podrobnejših informacijah.

27. Glavni vlagatelji FUND 05
Specializirani
posredniki
Socialne banke
Skladi s socialnim učinkom/človekoljubne
organizacije za poslovna vlaganja
SIF05 impactinvestmentfund
Drugevrstespecializiranih posrednikov
Glavne ustanoveza financiranjesocialnih podjetij
Komercialnebanke s posebnimi kreditnimi linijami
za socialna podjetja
Sparkasse, Deželna banka, Sberbank
Mreža, platforma, izmenjave Dobraplatforma za izmenjavo, kijo je ustanovil SKUP– koordinira
nacionalne in mednar. ponudnike financiranjain nudi prilagojene
finančne produktezasocialna podjetja v Sloveniji.
Specializirani finančniinštrumenti Premostitvena posojila, mikrokreditniinštrumentis shemo
skupnostnega jamstva(obojenuditaSparkasseBank in FUND05),
hibridni nekrediti (FUND05 in Charity Aid Foundation), zagonskikapital
množičnega financiranjaGold Fish
Vloga vlade pripodpiranju razvoja trgovsocialnega
vlaganja
9.2.6. Kartiranje trgov vlaganja s socialnim
učinkom v Sloveniji

28. 9.3 Praktični primeri
ERASMUS+
 Zavod Voluntariat (Ljubljana), projekt Craft your own success. Financiranje so
uporabili za ozaveščanje mladih z manj priložnostmi o pomenu tradicije,
obrtništva in koncepta samozadostnosti za mlado populacijo v sodobnem svetu
in za okrepitev razumevanja mladih, da ukvarjanje s takšnimi dejavnostmi
omogoča razvijanje veščin, ki jih zahteva trg dela in prinaša nove priložnosti za
samostojnoposlovno pot.
(http://www.zavod-voluntariat.si/other-programs/past-projects/?lang=en)

29. ERASMUS+
 NGO PINA (Koper) je financiranje porabil za oblikovanje evropskega HUB
modela, s katerim so želeli prispevati k boju proti brezposelnosti mladih in
spodbuditi mlade k vključevanju v socialno podjetništvo za mlade.
 http://www.pina.si/en/all-project-list/european-hub-model-for-socially-responsible

30. Evropski sklad za regionalni razvoj
Socialno podjetje Zavod 100 % Naravno Botanik so.p. (Ormož) je financiranje
uporabil za naložbo v vzpostavitev živilskega obrata, pripravo tržnih produktov
ter trženje blagovne znamke Botanik. Nepovratna sredstva za drug projekt so
porabili za sofinanciranje svoje dejavnosti Slovenski EKO čaji za slovenske
javne ustanove.
(http://www.botanik.si/)

31. Evropski sklad za regionalni razvoj idr.
 Socialno podjetje ZRIRAP so.p. (Beltinci) je sofinanciranje porabilo za vzpostavitev
medgeneracijskega centra za možnosti zaposlovanja in izobraževanja, za vzpostavitev
prostora za sodelovanje (“co-working”) in za razvoj programa delavnic ekološkega
vrtnarstva.
(http://www.zrirap.org/)

32.  Socialno podjetje Brinjevka d.o.o.,
so.p. (Komen) je financiranje vložilo v
vzpostavitev kuhinje po sistemu
HACCP za novo storitev delavnice za
predelavo ekoloških izdelkov, s ciljem
širiti zavest o zdravem prehranjevanju,
o družbenih koristih ter učinkih
zdrave, ekološko predelane prehrane,
kot tržne priložnosti in možnosti za
osveščanje in aktivno vključevanje
lokalne skupnosti, še posebej ranljivih
skupin.
(http://www.brinjevka.si/)
Evropski sklad za regionalni razvoj

33.  Lušt d.o.o. je podjetje, ki prideluje
paradižnik z uporabo termalne
vode za ogrevanje rastlinjakov.
Financiranje so porabili za naložbo
v rastlinjake in toplotno črpalko v
Renkovcih.
Evropski sklad za regionalni razvoj

34. Omejitev odgovornosti
Za nadaljnjeinformacije v zvezi s projektom ECOGARD prosimo obiščite spletno stran
https://ecogardening.eu/ ali https://www.facebook.com/Ecogard/.
Našo aplikacijosi lahko naložite iz
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.ecogard.mobile.
Projekt ECOGARD - 2017-1-BG01-KA202-036212 je financirala Evropskakomisija (program
Erasmus+). Ta publikacijapredstavlja mnenja avtorjevin Komisija ni odgovornaza
kakršnokoliuporabovsebovanihinformacij.