biznis strategija

1. 1
Biznis strategija i politika
Tema
Analiza i plan za otvarawe na
privatno u~ili{te
Izrabotil
Mentor
Daniela Radevska
Prof.Dr.Ninko Kostovski
Id 1238

2. 2
Sodr`ina:
1. Vizija
1.1. Strate{ki model;
1.2Strate{ki koncept;
1.3 Operativen concept na razvojnata strategija
1.4Klu~ni elementi na strategijata;
1.5Strate{ki principi.
2.SVOT analiza
3.Razvojni strategii:
3.1 Zgolemuvawe na interesot za obrazovanie;
4. Partnerski strategii
5. Marketing strategija
6.Evaluacija na Regionalniot Centar
6.1.Evaluacionen sistem
6.2.Evaluacioni celi i principi
6.3.Evaluacioni instrumenti i modeli
Zaklu~ok
Koristena literatura

3. 3
1 V I Z I J A
1.1. STRATE[KI MODEL
1.2. Strate{kiot model koj najmnogu odgovara za realizacija
na planot za otvarawe privatno sredno u~ili{te po~iva na
nekolku pojdovni to~ki:
- implementacijata na nastavni planovi i programi na
nacionalno nivo {to se vo tesna vrska so generalnite
strate{ki opredelbi za izgradba na centri koi }e
bidat servis na potrebite za rabotna sila.
Istovremeno, treba da se otvori prostor za
pribli`uvawe i prilagoduvawe na specifi~nite potrebi
na regionot, koj treba da se pretvori vo nositel na
inovacii i stopanski razvoj.
- od aspekt na opfat na korisnici, modelot }e zafa}a
dva segmenta i toa: Prvo, toj treba da bide mesto vo
koe ќе se vr{i kvalitetno obrazovanie i obuka na
redovni u~enici so {to se razvivaat sopstveni
kapaciteti od kadar i drugi ~ove~ki resusi vo nasoka
na nivno po~etno stru~no obrazovanie, aktivnost za
koja u~ili{teto ќe bide finansirano od dr`avata. I
vtoro, modelot treba da se zasnova na potrebite na
regionot vo pravec na obezbeduvawe na ponatamo{na
stru~na obuka i trening na onie korisnici koi od
odredeni pri~ini ne bile vo mo`nost toa da go
napravat na vreme, imaat potreba od prekvalifikacija
ili se zainteresirani za ponatamo{no usoвr{uvawe i
nadgradba na svoite ve{tini. Ovoj segment treba da
se finansira vo eden del od dr`avata, a vo
ostanatiot preku komercijalna proda`ba na
obrazovnite uslugi na potencijalnite korisnici, {to
}e pretstavuva dopolnitelen izvor na finansiski
sredstva za u~ili{teto.
- modelot {to se predlaga, previduva otvorenost kon
regionalnata zaednica, stavaj}i akcent na tri
nejzini strukturi:
a) vospostavuvawe na otvorena komunikacija so
socijalnite partneri preku formirawe na rabotni

4. 4
tela koi }e bidat zadol`eni za analиza na
sostojbite od socijalna priroda, kako {to se:
potreba od obrazovanie, ekologija, porocite kaj
mladinata i sl.
b) sorabotka so rabotodavcite kako krajni
korisnici na rabоtnata sila vo domenot na
kreirawe soodvetni programi za stru~na
kvalifikacija i dokvalifikacija spored
aktuelnite potrebi na javnata administracija i
pazarnite subjekti so {to u~ili{teto }e ima
celosen uvid i u~estvo vo dvi`eweto na pazarot
na trudot, kako kreator na stru~na kompetencija
i kvalifikacija.
c) sorabotka so obrazovnite institucii na
nacionalno i regionalno nivo koja }e bide vo
nasoka na po~ituvawe na strate{kite opredelbi
za povrzuvawe i pribli`uvawe na obrazovnite
programi i procesi so obrazovnite sistemi od
zemjite ~lenki na evropskata Unija.
1.2.STRATE[KI KONCEPT
Strate{kiot model koj se predlaga i pрedviduva, vo sebe
sodr`i niza prepoznatlivi koncepti koi treba da se vo
soglasnost so strate{kite opredelbi za kreirawe nova uloga
na u~ili{teto vo regиonalnoto okru`uvawe.
Pravilnoto postavuvawe na pozicijata na u~ili{teto bara
priod za definirawe na ramkite koi treba da se po~ituvaat.
Kako prioriteti bi mo`ele da gi poso~ime slednite:
- U~ili{teto treba da razvie znaewa i ve{tini va`ni za
rabotata, vklu~uvaj}i gi klu~nite kompetencii;
- U~ili{teto treba da ovozmo`i realizacija na
individualnite obrazovni streme`i i profesionalni
karieri i
- U~ili{teto treba da ponudi osnovi za do`ivotno
u~ewe.
Za potvrda na ovie prioriteti potrebno e da se ponudi
sledniot koncept:
1. Demokratizacija

5. 5
Vospostavuvawe na uslovi za ednakov pristap do stru~noto
obrazovanie i obuka za site onie koi sakaat da se zdobijat
so ovoj vid obrazovanie. Konstruirawe na sistem preku koj }e
se priznavaat razli~nite pati{ta za postignuvawe na stru~ni
kvalifikacii i preku ednakvi prava na involviranite subjekti
vo toj proces.
Demokratizacijata treba da obezbedi pogolem pristap do
obrazovanieto, so {to }e se obezbedat rali~ni pati{ta za
horizontalna i vertikalna proodnost vo ramkite na
obrazovniot sistem. Toj treba da ponudi opcii za vra}awe vo
obrazovanieto na onie koi sakaat da se zdobijat so odredeni
stru~ni kvalifikacii, kako {to se u~enicite koi go napu{tile
u~ili{teto, vozrasni koi se otpu{teni od rabota zaradi
nesoodvetno obrazovanie, nevraboteni koi sakaat stru~no da
se usovr{uvaat i dr.
2. Transparentnost
Ulogata i strukturata na u~ili{teto vo sistemot na stru~noto
obrazovanie i obuka treba da bide jasen i rabirliv za
u~enicite, nastavnicite, rabotodavcite i instituciite. Ovoj
priod ja obezbeduva eksternata transparentnost na
u~ili{teto.Od druga strana, vnatre{nata transparentnost
treba da dovede do jasna struktura na nastavnite planovi i
programi i otvoreni pati{ta niz koi }e mo`e lesno da se
pristapi do niv. U~ili{teto treba da poka`e kakov vid na
diplomi i sertifikati }e se dodeluvaat i da ja pojasni
vrednosta na ovie dokumenti na pazarot na rabotna sila. So
ova se postignuva povrzuvawe na vnatre{nata i nadvore{nata
transparentnost na u~ili{teto.
3. Internacionalizacija
U~ili{teto kako mesto vo koe }e se realizira stru~noto
obrazovanie i obuka mora da gi sledi sovremenite tendencii i
postigawa vo razvienite zemji, no isto taka da gi po~ituva
nacionalnite potrebi, kultura i tradicija. Ova }e se
postigne so pribli`uvawe na obrazovnite standardi do
standardite na regionalnite centri vo zemjite od EU. Ovoj
koncept predviduva pove}e koristewe na stranska stru~na
literatura i u~ewe na stranski jazici so шto se ovozmo`uva
me|unarodna podvi`nost na u~enicite i rabotnata sila.
4. Integriranost
Sodr`inata na stru~noto obrazovanie i obuka treba da bide
zasnovano na integrirawe na naukata, kulturata,
tehnologijata, proizvodstvoto i uslugite. Nastavnite planovi

6. 6
i programi treba da sodr`at op{to znaewe kako osnova za
ponatamo{no obrazovanie i obuka, vospostavuvaj}i most pome|u
osnovnoto i povisokoto obrazovanie. Na ovoj na~in,
u~ili{teto }e ponudi mo`nosti za premin od op{toto kon
stru~noto obrazovanie i obratno.
5. Socijalni partnerstva
Stru~noto obrazovanie i obuka ponudena od u~ili{teto treba
da odgovara na promenlivite potrebi na sistemot na
vrabotuvawe. Ova mo`e da se postigne so koristewe na site
raspolo`livi podatoci i informacii od socijalnite partneri
vo vrska so trendovite na pazarot na rabotna sila na
regionalno i lokalno nivo. Toa zna~i deka u~ili{teto treba
da vospostavi kolku {to e mo`no pogolema sorabotka so
soodvetnite dr`avni institucii, socijalnite partneri i
drugite zainteresirani stranki.
1.3. OPERATIVEN KONCEPT NA RAZVOJNATA STRATEGIJA
1.3.1.Stru~ni kvalifikacii i razvoj na u~ili{teto
Op{tata cel na u~ili{teto e, na zapi{anite u~enici da im se
ovozmo`i zdobivawe na stru~ni kvalifikacii - op{ti i stru~ni
znaewa, umeewa, ve{tini i naviki od oblasta na ekonomijata,
pravoto i trgovijata; soglasno so potrebite na pazarot na
trudot; kako i znaewa koi }e im ovozmo`at prodol`uvawe na
obrazovanieto na nivo na post- sredno, vi{o i visoko-
univerzitetsko obrazovanie.
Vaka definiranata op{ta cel, dozvoluva:
 Davawe na edukativni uslugi, obrazuvawe i
vospituvawe na kadri od oblasta na ekonomijata i
biznisot.
 Davawe na edukativni uslugi na kompanii, ustanovi i
poedinci -permanentno obrazovanie na vozrasni;
 Specijalisti~ko i post-sredno stru~no obrazovanie ;
 Kursevi, seminari i obuki za potrebite na
socijalnite partneri.
1.3.2. Postoe~ki izlezi

7. 7
Vo u~ili{teto bi se obrazuvale kadri od sledniov profil:
Ekonomski asistent i Deloven sekretar od ekonomsko-pravna i
trgovska struka. Definiraweto na kvalitetot na naobrazbata
na u~enicite opfateni so ovie profili e konkretizacija na
pogore navedenata op{ta cel.
Kako specifi~ni izlezi mo`at da se izdvojat slednite:
 Profesionalnite i li~nite sposobnosti otvoraat
mnogu mo`nosti za vklu~uvawe vo rabotni mesta vo
privatnite firmi i vo javniot sektor.
 Ekonomskite i finansiskite sposobnosti gi
kvalifikuvaat u~enicite da rabotat kako pomo{nici vo
marketing i promotivnite oddeli.
 Ekonomskite i organizaciskite sposobnosti gi
kvalifikuvaat u~enicite da rabotat kako pomo{nici vo
vrska so problemite vo logistikata, na primer,
kupuvawe, transport, odr`uvawe i vodewe na magacin i
sl.
 Znaewata od oblasta na marketingot, uslugite
i trgovijata gi kvalifikuvaat u~enicite da rabotat kako
prodava~i.
 Sposobnostite za rabotewe vo administracijata
gi kvalifikuvaat u~enicite da rabotat vo vladinata
administracija, instituciite za lokalno upravuvawe i vo
administracijata kako pomo{nici.
1.3.3. Korisnici
Karakteristi~ni institucii kade bi se javile ovie kadri-
u~enici mo`at da bidat slednite:
 stopanski pretprijatija- trgovski dru{tva;
 edinici na lokalna samouprava, fondovi, javni
pretprijatija i ustanovi;
 banki, osiguritelni dru{tva, po{ti i institucii
od javen interes;
 dr`avna adminиstracija i uprava ;
 stranski zastapni{tva, pretstavni{tva,
distributivni centri i sl.;

8. 8
 diplomatsko-konzularni pretstavni{tva;
 sopstven mal biznis.
1.4. KLU^NI ELEMENTI NA STRATEGIJATA
Postoeweto na vakov obrazoven centar, onakov kakov {to se
predviduva, e determinirano od niza okolnosti i uslovi koi
treba da postojat, a so toa i da pridonesat za normalno
funkcionirawe na taka zamislena u~ili{na institucija. Tuka,
pred se, se misli na opredeleni zakonski akti i principi na
odnesuvawe, kako na povisokite involvirani obrazovni
institucii, taka i na samiot obrazoven centar.
Kako klu~ni elementi, koi se reflektiraat na ostvaruvaweto
na proektot bi mo`еle da gi izdvoime slednite:
- Postavuvawe na op{tata cel na postoeweto na u~ili{teto,
zaedno so sistem na konkretni celi opredeleni vo nivnata
dinamika na ostvaruvawe;
- Dimenzionirawe i opredeluvawe na potrebnite objekti i
prostorii, materijalno-tehni~ki sredstva i finansiski
sredstva koi }e bidat staveni vo funkcija na realizacijata
na operativnite celi i voop{to na celite na u~ili{teto. Se
razbira deka koga stanuva zbor za odreden obem na sredstva
mora da se predvidat i izvorite od kade }e se crpat
proektiranite sredstva.
- Definirawe na kompetenciite i utvrduvawe na zakonskite
osnovi (donesuvawe na zakon za Reginalnite centri) preku
koi }e se opredeli novata uloga na Regionalniot centar,
{to }e mu se ovozmo`i nepre~eno da funkcionira i da se
razviva centarot vo makedonskiot obrazoven sistem.
- Identifikacija na karakteristikite na regionalnoto
okru`uvawe kako ramka na deluvawe na Regionalniot centar.
Toa zna~i deka, treba da se analizira i definira regionot
od negoviot fizi~ki aspekt: teritorijaln priod, golemina,
granici na regionot, osnovnite karakteristiki na sosednite
regioni, demografskite podatoci kako {to se broj na
naselenie , prirast, fluktuacija na rabotna sila i sl.

9. 9
- Sogleduvawe na stopanskata struktura na regionot, odnosno
sogleduvawe na strukturata na proizvodniot sektor vo
domenot na primarniot i sekundarniot sektor, sektorot na
uslugite, ponatamu, dvi`eweto na kapitalot, prilivot na
doma{en i stranski kapital, strukturata na tradicionalnite
dejnosti i t.n. Seto ova e vo nasoka na opfatot na
potrebite na pazarot na trudot i ponuda na kompetentna,
kvalifikuvana i dobro ostru~ena rabotna sila.
1.5. STRATE[KI PRINCIPI NA REGIONALNIOT CENTAR
Regionalniot centar }e:
- bide odgovoren za potrebite na pazarot na trudot na
nacionalno, regionalni i lokalno nivo so koristewe
na site raspolo`livi informacii za trendovite na
pazarot na trudot;
- privlekuva, odnosno }e nudi mo`nosti za postsredno
obrazovanie;
- bide {iroko postaven za da odgovori na specifi~nite
profesionalni ve{tini i znaewa, da postavi osnovi za
prodol`itelna obuka i da gi podgotvi mladite lu|e za
aktivni gra|ani;
- bide integralno postaven so visok stepen na
fleksibilnost, taka {to }e ima horizontalna i
vertikalna proodnost na korisnicite;
- bide so visok kvalitet vo programite, objektite,
opremata i nastavniot kadar koi treba da odgovaraat
na me|unarodnite standardi;
- e vo mo`nost da gi koristi postoe~kite resursi so
cel da se ponudat atraktivni vidovi i nivoi na obuka
so {to }e privle~e maksimalen broj na mladi lu|e;
- e razvojno postaven so sopstveni mehanizmi koi }e
bidat vo funkcija na ponatamo{en sopstven razvoj i
desiminacija na iskustvata;

10. 10
- bide kooperativen, {to }e bide odraz vo kreiraweto
na partnerstvo so relevantni subjekti od odredeni
oblasti.
Analizata na gorenavedenite principi, vsu{nost vo sebe gi
sodr`at glavnite celi koi treba da se postignat vo skora
idnina. Tuka se izlo`eni ramkovnite opredelbi i nasoki koi
se osnova za izgotvuvawe na srednoro~nite i operativnite
planovi za rabota na Regiоnalniot centar.

11. 11
2. SVOT - Analiza
JAKI STRANI SLABI STRANI
Visoka stru~nost na nastavniot kadar Neatraktivna lokacija
Atraktivnost na obrazovnite profili Nedostatok na prostor
Dobra sorabotka so socijalnite partneri Nedovolna obu~enost na del od
nastavniot kadar
U~estvo vo me|unarodni proekti Finansiski problemi
Iskustvo vo izrabotka na kurikulumi na profili Stareewe na materijalnite
resursi
Iskustvo vo izrabotka na nastavni materijali Otsustvo na promotivni aktivnosti
Povolna menaxeska struktura Stereotipna organizacija na
nastavata
^uvstvo za timska rabota Nedovolen obem na sovremeni
tehni~ki sredstva
Delegirawe ovlastuvawa kako u~ili{na kultura Predimenzioniranost na u~ili{teto
Menaxerski komunikacii i kontrola
Orientacija kon pretpriemni{tvoto
Uslovi za rabotewe
MO@NOSTI ZAKANI
Edinstveno stru~no u~ili{te vo okolinata Centraliziran obrazoven sistem
Povolna starosna struktura na ~ove~kite resursi Ograni~uva~ka zakonska
regulativa
Me|unarodna sorabotka Konkurencija-drugi privatni u~ili{ta
Razvivawe novi tehniki na u~ewe Konkurencija - drugi obrazovni
institucii
Pazarno orиentiran region Lo{i soobra}ajni vrski
Sorabotka so lokalnata zaednica Vlo{uvawe na finansiskata sostojba
na firmite
Mal i sreden biznis Vlo{uvawe na socijalnata sostojba kaj
naselenieto
Otvorenost za sorabotka Restrikcii vo buxetot na Ministerstvoto
za obrazovanie
Promeni vo obrazovnata politika

13. 13
3. RAZVOJNI STRATEGII NA REGIONALNIOT CENTAR
3.1. ZGOLEMUVAWE NA INTERESOT ZA OBRAZOVANIE
Ovaa razvojna strategija svojot razvoen proces go postavuva
vo ramkite na postsrednoto i prodol`enoto stru~no
obrazovanie i obuka, odnosno na~inot
na koj ovie sistemi }e funkcioniiraat. Imaj}i vo predvid
deka, postsrednoto i prodol`enoto obrazovanie }e bidat
koncepirani vrz osnova na modularni sistemi na obrazovanie
so {to }e se postigne golema fleksibilnost i fluktuacija na
participientite, a vo edno i povisoka kompetencija i
stru~nost za ponudenite profili. Vakvata vertikalna i
horizontalna proodnost im ovozmo`uva na slu{atelite brz i
atraktiven edukativen proces preku koj mo`at da stignat do
baraniot certifikat za odredena stru~nost.
So ovoj na~in na obrazovanie, mo`e da se o~ekuva:
- privlekuvawe na slu{ateli za 20%, koi od razni
pri~ini ne uspeale da se steknat so obrazovna
diploma, a imaat zavr{eno odreden stepen (godina) vo
nekoe u~ili{te;
- lesno prifa}awe na uslovite na {koluvawe po
principot na modularna nastava;
- zgolemen interes za ponatamo{no usovr{uvawe za
odredeni specijalnosti kaj u~enicite koi go
zavr{uvaat obrazovanieto vo redovnata nastava za {to
se predviduvaat najmalku 3 grupi na slu{ateli;
- kreirawe pilot programa na po~etokot, nameneta za
privatni firmi ~ii vraboteni }e bidat isprateni na
obuka za odredeni specijalnosti, kako {to e
programata za ofis asistent;
- kreirawe pilot programa nameneta za potrebite na
decata bez roditeli;
- kreirawe pilot programa nameneta za potrebite na
decata od niskite socijalni sloevi;
- intenzivna aktivnost vo domenot na marketingot preku
kreirawe VEB stranica, informativni flaeri i drugi
mediumi koi }e bidat nameneti za zapoznavawe na
celnite grupi so prednostite na vakviot na~in na
obrazovanie i obuka.
Treba da se istakne deka kaj ovaa razvojna strategija
postojat odredeni uslovi koi realno gledano mo`e da go
zabavi nejzinoto sproveduvawe. Nekoi od niv se:

14. 14
- niskata svest kaj lu|eto za potrebata od postojano
usovr{uvawe i kvalifikacija spored potrebite na
pazarot na trudot;
- nizok stepen na komunikacija so dr`avnite institucii
i stopanskiot sektor za potrebite od rabotna sila;
- slo`en administrativen sistem na sledewe na
obrazovniot proces spored principot na modularna
nastava.
4. PARTNERSKI STRATEGII
Regionalniot Centar svoite idni aktivnosti vo zna~itelen del
ќе gi koncepira vo sodejstvo na partnerski relacii. Vo taa
nasoka }e se zacvrstat partnerskite odnosi so postoe~kite
institucii i }e se baraat novi modaliteti koi }e proizvedat
vzaemna partnerska korist.
Kako i da e, se o~ekuva deka so promoviraweto na
Regionalniot Centar kako edna specifi~na obrazovna
institucija so posebna uloga i zna~ewe vo obrazovniot sistem
}e dojdat do izraz potrebite od pointenzivna sorabotka me|u
zaintresiranite strani.
Strategijata na partnerstvo ja so~inuvaat tri nasoki.
Prvo, razvivawe na partnerski odnosi so partnerski u~ili{ta,
ne samo od zemjata, tuku i od stranstvo. Vo taa smisla,
odnosite }e se gradat vrz ramnopravna osnova so po~ituvawe
na interesite na u~ili{tata. Na~inite koi }e bidat koristeni
za realizacija na takvite partnerski odnosi }e zavisat od
potrebite i uslovite za sorabotka, kako {to se razmena na
iskustva, poseti na u~enici, razmena na nastavni materijali,
formirawe zaedni~ki rabotni tela, realizacija na zaedni~ka
proektna aktivnost i sl.
Vtoriot segment na partnerskata strategija se odnesuva na
gradewe me|usebni odnosi so socijalnite partneri. Vo ovaa
nasoka, mo`e da se ka`e deka aktivnostite na timot za
kontinuirano obrazovanie }e podgotvi plan za rabota vo koj
}e bidat opi{ani site ~ekori i aktivnosti za razvivawe
odnosi na sorabotka so socijalnite partneri. Kako
prioritetni institucii i aktivnosti se izdvojuvaat: Zavodot
za socijalni gri`i, od kade }e se crpat informacii za
semejnite problemi koi vlijaat vrz intelektualniot rast i
razvoj na decata. Zavodot za vrabotuvawe, so kogo }e se
razmenuvaat informacii vo vrska so brojot i strukturata na

15. 15
nevrabotenite, potrebite od stru~en kadar, vrabotuvawe na
na{i u~enici, podgotovka na trening kursevi za
prekvalifikacija i drugo. Domot za deca bez roditeli, kako
institucija za koja }e bidat podgotveni specijalizirani
trening obuki so koi }e se opfatat decata od domot, zaradi
nivno pobrzo i pokvalitetno vklu~uvawe vo normalniot `ivot.
Razni socijalni grupi od minoren karakter, kako {to se te{ki
socijalni grupi na lu|e, ponatamu zdru`enija na gra|ani koi
vo svoite programi ja imaat vgradno obrazovnata opredelba i
drugi.
Tretiot del od ova strategija go so~inuvaat odnosite so
relevantni dr`avni i stopanski institucii. Partnerskite
odnosi }e bidat naso~eni kon razvivawe sorabotka vo pravec
na istra`uvawe na potrebite i `elbite na ovie institucii od
kvaliteten stru~en kadar, razmena na iskustva vo interes na
kreirawe na pokvalitetni kurikulumi, obuki na nivni
vraboteni, materijalno-tehni~ka sorabotka i drugo.
5. MARKETING STRATEGII
Marketing strategijata na RC }e se realizira spored {emata:
istra`uvawe na
pazarot na
trudot
kreirawe obuki
spored
potrebite na
pazarot na
trudot
pra{alnic
i
anket
i
obuka za
nastavnici
tro{oci za
istra`uvawet
o
operativni
tro{oci
PROMOCIJA
intervju
POTREBI NA
PAZAROT NA
TRUDOT
izbor na
nastavnici
poseta na
dr`avni i
stopanski
subjekti
tro{oci za
promocija
bilten
kontakt
metodi
demonstracij
a
kreirawe WEB
stranica
informativn
i flaeri
podgotovka
na
nastaven
materijal

16. 16
6. EVALUACIJA NA REGIONALNIOT CENTAR
6.1. EVALUACIONEN SISTEM
Pravilnoto funkcionirawe na Regionalniot Centar }e se
kontrolira niz izgraden sistem na samoocenuvawe na ~etirite
nivoi, preku nivnite izlezni komponenti, i toa:
1. Evaluacija na Menaxerskiot tim }e se ostvaruva preku
sledewe na slednite komponenti:
- sledewe na trendovite vo sovremenata nastava;
- kontrola na kvalitetot i kvantitetot na autputite;
- stepen na adaptabilnost na promenite vo
okru`uvaweto;
- izgradba na strategija za razvoj na R.C.
2. Evaluacija na Direktorot }e se ostvaruva preku sledewe na
slednite komponenti:
- stepenot na va`nost na postavuvawe na razvojni
prioriteti;
- kvalitetot na delegirawe na postavenite zada~i;
- kadrovskata politika;
- postavuvawe na strate{kite principi na Regionalniot
Centar;
- upravuvawe so problemite koi proizleguvaat od
strate{kiot koncept;
- zastapuvawe na interesite R.C. pred instituciite,
stopanskite subjekti i partnerskite strategii;
- materijalno-tehni~kata podr{ka na razvojnite
stratagii;
3. Evaluacija na Nastavnicite }e se ostvaruva preku sledewe
na slednite komponenti:

17. 17
- koristewe standardizirani metodi na nastava;
- kvalitet na izvr{uvawe na postaveni zada~i;
- kreativnost vo nastavata;
- stru~nost i kompetencija {to se koristi vo
sproveduvaweto na nastavnite programi;
- sledewe na trendovite na pazarot na trudot {to }e
bidat vgradeni vo nastavnite programi i materijali.
4. Evaluacija na u~enicite }e se ostvaruva preku sledewe na
slednite komponenti:
- stepen na sovladuvawe na ve{tinite niz prakti~nata
obuka;
- stepen na steknuvawe stru~nost i kompetencii;
- stepen na razvienost na kreativnosta;
- stepen na zalagawe vo ramkite na u~ili{nite i
vonu~ili{nite aktivnosti;
- redovnost vo nastavniot proces.
6.2. EVALUACIONI CELI I PRINCIPI
Celta na evaluacijata ne e naso~ena vo pravec na
birokratizirawe na aktivnostite koi se ostvaruvaat vo R.C.,
naprotiv, samata evaluacija ima za zada~a da gi kontrolira,
otkrie i definira napravenite propusti koi negativno se
odrazuvaat vrz normalnoto funkcionirawe i ostvaruvawe na
zacrtanite celi i zada~i. Menaxerskiot tim i timot za
strategija i razvoj, evaluacijata ja definiraat kako
regulator na aktivnostite koj ima korektivna uloga {titej}i
go kvalitetot i intenzitetot na obukata, a kako kraen
rezultat i pokazatel }e bidat stepenot na ostvaruvawe na
celite i finalniot proizvod - kvaliteten stru~en kadar i
nivnoto vklu~uvawe na stopanskiot sistem. Ovaa opredelba e
vo direktna kolizija so represivnata kontrola na rabotata na
rabotnite tela, nastavnici, nastava i u~enici participienti.
Zna~i, evaluacijata e naso~ena kon za{tita na kolektivnite
interesi na vrabotenite i interesite na korisnicite na
edukativnite uslugi.
Za da se postigne celta na evaluacijata, treba da se zapazat
slednite klu~ni to~ki:
- izbor na moment na evaluacija na rabotata na
rabotnite tela koj nema da se odrazi vrz
kontinuitetot na rabotata;

18. 18
- transparentnost pri evaluacijata na aktivnostite na
u~ili{teto;
- tajnost vo ocenuvaweto na rabotata na nastavnicite;
- tajnost vo podatocite {to se odnesuvaat na
u~enicite-participienti ;
- nedvosmislenost vo izrazuvaweto na propustite;
- javnost vo istaknuvaweto na postignatite rezultati
od strana na razli~nite nivoi, koi se predmet na
ocenuvawe;
- voveduvawe sistem na nagraduvawe;
6.3. EVALUACIONI INSTRUMENTI I MODELI
Sproveduvaweto na evaluacijata vo R.C. vo zavisnost od
nivoto koe se ocenuva, }e se vr{i preku koristewe na
slednite instrumenti i modeli:
1. U~enicite gi ocenuvaat nastavnicite preku tajni:
- anketi, podgotveni od stru~ni slu`bi vo u~ili{teto
so u~estvo na u~enici;
- intervjua, realizirani od u~enici;
- razgovori so pedago{ki slu`bi vo u~ili{teto.
2. Nastavnicite gi ocenuvaat u~enicite preku javni:
- nedvosmisleni teoretski testovi od materijalot {to
se obrabotuva, koj u~estvuva vo ocenkata na u~enikot
so 30%;
- prakti~na proverka na steknatite ve{tini vo tekot na
obukata, preku demonstracija, koja vo vkupnata
ocenka u~estvuva so 50%;
- stepenot na kreativnost {to se demonstrira vo tekot
na redovnata i vonredovnata anga`iranost na
u~enikot, koj }e u~estvuva so 10%;
- stepen na ispolnitelnost vo rabotnite obvrski, koj
}e u~estvuva so 10%.
3. Ocenuvawe na nastavnicite }e se ostvaruva na soodveten
na~in na izbor na vreme i zapazuvawe na principot na
tajnost i transparentnost preku slednite to~ki:
- stepen na stru~nost i kompetentnost, 20%;
- stepen na kreativnost vo nastavata, 10%;

19. 19
- aktivnost vo von{kolski aktivnosti, 10%;
- izrabotka na nastavni materijali i pomagala, 10%;
- komunikacija so u~enici, 5%;
- stru~no usovr{uvawe, 15%;
- u~estvo vo rabotni tela na u~ili{teto, 15%;
- diseminacija na iskustvata preku seminari i obuki za
nastavnici, 5%;
- u~estvo vo proektni aktivnosti povrzani so
nastavniot proces, 10%
4. Ocenuvawe na u~ili{teto, }e se vr{i preku sledewe na:
- brojot na zavr{eni u~enici;
- brojot na zapi{ani u~enici na visoko{kolskite
institucii;
- brojot na u~enici {to prodol`uvat vo postsrednoto
obrazovanie;
- brojot na u~enici {to prodol`uvat vo prodol`enoto
obrazovanie;
- brojot na novo zapi{ani u~enici;
- raznovidnosta na kursevite za postsredno
obrazovanie;
- raznovidnosta na kursevite za prodol`enoto
obrazovanie;
- relevantnosta na nastavnite sodr`ini i aktivnosti;
- u~estvoto vo proekti;
- razvienost na partnerska mre`a na u~ili{teto.
ZAKLU^OK
Od navedenata analiza mo`e da se zaklu~i deka se raboti
za sosema nov pristap kon obrazovanieto koe }e vodi kon
sozdavawe kadri koj po zavr{uvaweto na svoeto obrazovanie
vo ova u~ili{te }e izlezat pazarot na trudot kako
kvalifikuvan kadar. Na ovoj na~in na obrazovanie gledam
kako ne{to {to }e ne pribli`i kon evropskite i svetskite
standardi na obrazovanie {to sekako e golema pridobivka i
za u~enicite i za samata zemja.

20. 20
Koristena literatura
Strategija za razvoj na sredno obrazovanie na RM- Biro za
razvoj na obrazovanieto
Koncepcija za post-sredno obrazovanie- Biro za razvoj na
obrazovanieto