Enota 2: Rast v sektorju socialnega podjetništva v EU

1. IO4: Smernice veščin socialnega podjetništva
Enota 2: Rast v sektorju socialnega
podjetništva v EU
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

2. Kazalo
2.1 Področja delovanja socialnih podjetij
2.2 Pobuda za socialno podjetništvo
2.3 Nasveti za socialna podjetja, kako pridobiti financiranje
2.4 Ključni viri

3. 2.1 Področja delovanja socialnih podjetij
Socialno podjetništvo je proces družbene prenove, gospodarskega razvoja in
trajnostnega preživljanja. Socialni podjetnik je predan družbenemu poslanstvu in želi
skozi svoje dejavnosti ali ljudi, ki jih zaposluje, doseči nek družbeni učinek. Primeri:
Družbeno in ekonomsko vključevanjeprikrajšanihin izključenih
Socialnestoritve splošnega pomena
Druge družbene storitve
Javne storitve
Kmetijstvo, gozdarstvo in okolje
Kulturne, turistične, športne in rekreacijske aktivnosti
Izvajanjesolidarnostiz državamiv razvoju

4. Socialni podjetniki so dejavni tudi v pridelavi in
predelavi hrane.
Njihov cilj je s ponudbo različnih proizvodov in
storitev na trajnosten način povečati
učinkovitost kmetijstva.
Socialno podjetništvo je zelo pomembno za
gospodarski razvoj, družbeni razvoj, prehransko
varnost, trajnostni razvoj ter razvoj vodenja v
kmetijsko-prehranskem sektorju.

5. Nekaj primerov:
 Rubies in the Rubble
Rubies in the Rubble je socialno podjetje v Veliki Britaniji, ki problem živilskih
odpadkov in brezposelnosti rešuje s svojo linijo džemov in čatnijev. Gre za
ročno izdelane proizvode, ki prispevajo k pozitivnim družbenim spremembam.
 Greenside Up
V podjetju Greenside up želijo pozitivno spremembo ustvariti z
izobraževanjem ljudi iz socialne pridelave hrane. Začeli so kot projekt
izobraževanja za reševanje okoliške brezposelnosti ter se nato razvili v
socialno podjetje, ki se ukvarja z urejanjem okolja ter pridelavo solate in
zelišč. Njihov projekt “Garden School Growth” nudi brezplačno izobraževanje
brezposelnim in osebam s posebnimi potrebami, financirajo pa ga iz
prihodkov, ki jih ustvarijo s prodajo in storitvami.

6. 2.2 Pobuda za socialno podjetništvo
Pobuda za socialno podjetništvo (SBI) je bila ustanovljena leta 2011. Njen namen je uvesti
kratkoročni akcijski načrt za podporo razvoju socialnih podjetij, ključnih interesnih skupin v
družbenem gospodarstvu in družbenim inovacijam. Ne glede na to, ali gre za skupnosti
podeželskih ali mestnih zemljišč za pridelavo hrane, je njena pozornost usmerjena k
zmanjševanju revščine, ustvarjanju novih delovnih mest ter podjetniško mislečim neprofitnim
organizacijam po vsem svetu (1).
Njene glavne teme so tri (2):
1. tema: Pomoč socialnim podjetjem pri pridobivanju financiranja
2. tema: Povečevanje vidnosti socialnega podjetništva
3. tema: Ustvarjanje socialnim podjetjem prijaznejšega pravnega okolja
V zadnjem času spodbuja poslovno sodelovanje med socialnimi podjetji in bolj
tradicionalnimi, profitno usmerjenimi podjetji.
Več informacij najdete na strani: https://ec.europa.eu/growth/sectors/social-economy/enterprises_en.

7. 2.3 Nasveti za pridobitev financiranja za socialna podjetja
Na kaj morate biti pozorni pri ustanavljanjusocialnega podjetja:
• Za izvajanje dejavnosti boste potrebovali kar nekaj denarja (nabava opreme, najem
prostorov itd.), zatosi ga boste najverjetneje morali izposoditi.
• Vse organizacije za svoje delovanje potrebujejo denar. Potrebno je na primer obvladati
upade razpoložljivega denarja, podpirati rast, začeti nov projekt, kupiti opremo,
pohištvo ali nepremičnino itd.
• Obstaja širok nabor naložbenih možnosti, od naložbenega financiranja do financiranja z
nepovratnimi sredstvi. Dobro premislite, kateri način financiranja je za vas najbolj
ustrezen.
• Glede na to, za katero vrsto financiranja se boste odločili, boste morda imeli veliko
administrativnega dela, odvisno od vaših financerjev in/ali vlagateljev ter potreb ostalih
interesnih skupin.
• Financiranje boste potrebovali, vse dokler ne bodo vaši prihodki presegli vaših stroškov.

8. Za pridobivanje naložbe ali delovnega kapitala morate vedeti:
Zakaj ga
potrebujete?
Koliko ga potrebujete in
do kdaj?
Kateri način financiranja
potrebujete?
Kako ga boste pridobili?
Zagonski kapital Načrtujte kratkoročnoin
dolgoročno,da
zagotovitetrajnost.
Naložba Zagotoviteustrezno pravno
strukturoDelovnikapital Pogodba
Razvojnikapital Trgovanje/prodaja Poiščite potencialnefinan-
cerje/stranke/vlagatelje
Nabavnikapital Posojilo Pripravitestrategijo
financiranja
Nepovratnasredstva Pripraviteposlovni načrt in
finančne napovedi
Donacija Preverite zahteve
Članarina
Sponzorstvo
2.3.1 Razvoj strategije financiranja

9. Svoje vlagatelje morate prepričati, da je to zanje
dobra naložba. Izdelati morate poslovni načrt, ki
vključuje napovedi finančnega ali denarnega toka.
Poslovni načrt je bistven tudi za pripravo porabe
nepovratnih sredstev. Pomagal vam bo pri
načrtovanju:
• kje boste dobili finančna sredstva in jih vračali v
obrokih,
• ustreznosti teh virov za financiranje vašega
podjetja/projekta ter kako bodo ustvarili
promet in predvideni dobiček,
• vaših dolgoročnih želja, da boste lahko dosegli
svoje strateške cilje in donosno poslovali.

10. 2.3.2 Načini financiranja
Zagonski/razvojni kapital
(enkratni izdatki)
Delovni kapital
(redni izdatki)
Enkratni kapitalski nakupi
(enkratni visoki izdatki)
Depozit najemnine (varščina za
plačilo najemnine in izvedbo
najemniških pogodb)
Plače in stroški zaposlovanja Spletni portal
Začetni zaposlitveni stroški Najemnina Nepremičnina
Nabava opreme
Oskrba (voda, elektrika,
ogrevanje itd.)
IT oprema
Nakup nepremičnine Stroški za telefon in splet Stroji
Spletni portal Zavarovanje Motorna vozila
Pohištvo Marketing, promocija Material in oprema
Inštalacije in oprema
Tiskanje, poštne storitve,
stacionarna oprema
Pravni stroški, povezani z zagonom Nakup materiala in opreme
Popravila

11. 2.4 Ključni viri
Kot kažejo študije primerov, so tisti, ki vodijo uspešna socialna podjetja, podjetni,
prožni in prilagodljivi. So predstavniki organizacij, ki so družbene cilje uspele
združiti s podjetniškim modelom in znaten delež svojega dohodka zaslužijo iz
tržnih dejavnosti.
 Grow it yourself (Pridelajte sami)
Gre za neprofitno socialno podjetje, ki ljudem pomaga, da nekaj svoje hrane
pridelajo doma, v službi, v šoli in v skupnosti. Podpirajo več kot 500.000 ljudi in
8.000 skupin za pridelavo hrane v lokalnih skupnostih (community food groups) v
Veliki Britaniji in na Irskem.
 Garden school (Vrtna šola)
Projekt je bil zasnovan z namenom spodbujanja vključevanja oseb iz ranljivih
skupin in brezposelnih oseb v vrtnarske dejavnosti, kar lahko izboljša njihov
fizični, čustveni, intelektualni in družbeni razvoj.
s
o
c
i
a
l

12. Uspešni primeri v Sloveniji
Eko-socialnakmetija KORENIKA
Eko-socialnokmetijo Korenika vodi Mozaik,društvo za socialnovključenost.
V Koreniki so vzpostavili hibridni finančni sistem – 30-40 % prihodkov ustvarijo s trženjem svojih
izdelkov, preostali delež pa pridobijo s pomočjo nacionalnih in EU programov, saj delno delujejo
kot zaposlitveni center, ki ponuja alternativne oblike zaposlitve osebam iz ranljivih družbenih
skupin in invalidom. Pred kratkim so svojo ponudbo razširili tudi na področje storitev – turizma –
in se razširili na dve sosednji kmetiji. Trenutno so v fazi prenove tretje kmetije, ki bo usmerjena v
razvoj medgeneracijskih dejavnosti in storitev za starejše in invalide.
V njihovih programih je trenutno zaposlenih med 50-70 ljudi. Večina zaposlenih ima različne statuse
invalidnosti, nekateri od njih pa tudi izkušnjo odvisnosti, nasilja ali drugih vrst socialne
prikrajšanosti.
Kmetija ima certifikat iz ekološkega kmetijstva in obdeluje več kot 20 hektarjev površin. Vse, kar
pridelajo na svojih poljih in zeliščnem vrtu, pa tudi sadje in gobe, ki jih naberejo v okolici kmetije,
predelajo v ekološke polizdelke in končne izdelke. Pod svojo blagovno znamko pridelujejo in
tržijo zeliščne čaje, hladno stiskana olja, suho sadje, vloženo sadje, vloženo zelenjavo, sokove in
sirupe. Izdelke prodajajo v specializiranih trgovinah, na svojih stojnicah na lokalnih tržnicah in
preko spletne trgovine.

13. Uspešni primeri v Sloveniji
Eko-socialnakmetija BRINJEVKA
Kmetija Brinjevka deluje kot socialno podjetje. Ustanovitelj socialnega podjetja Brinjevka d.o.o, so.p.
je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanjeprostega časa "VEZI" iz Štorij.
Kmetija obsega približno 4 ha kmetijskih površin. Razvijajo dejavnosti na področju ekološkega
kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe
ekološkega turizma. Pridelujejo sezonsko domačo zelenjavo (solato,grah, korenje, krompir, itd.).
Njihove operativne dejavnosti zajemajo zlasti naslednja področja: socialno varstvo, družinsko
varstvo, varstvo invalidov, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanje zaposlovanja in
poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost ter ekološka
proizvodnja hrane.
Trenutno imajo 1,5 redno zaposlenih ljudi ter 3 javne delavce. Dve osebi opravljata usposabljanje na
delovnem mestu. Sodelujejo z agronomom, ki jih ustrezno vodi in izvaja mentorstvo vsem
zaposlenim.

14. Uspešni primeri v Sloveniji
Eko-socialna kmetija KOCLJEVINA
Kmetija deluje kot socialno podjetje. Zavod Kocljevina zaposluje predvsem ranljive
družbene skupine (starejši, etnične manjšine, invalidi, ljudje s psihičnimi težavami,
odvisnike …).
Delavci pri njih pridobijo različna znanja iz ekološkega kmetijstva: od pridelave (poljščine,
zelenjava, sadje, zelišča in dišavnice), predelave (mlevski izdelki, vložnine, sušenje
sadja, zelenjave in zelišč, izdelava naravne kozmetike), živinoreje, do semenarstva.
Trenutno je v zavodu zaposlenih 16 ljudi. 6 prek zaposlitvenega centra, za te imajo tudi 3
mentorje ter 4 osebe zaposlene prek javnih del in rehabilitacije oziroma usposabljanja
na delovnem mestu.

15. 1. European Commission Report, Social enterprises and their eco-
systems: A European mapping report, 2016.
2. The Social Business Initiative of the European Commission, European
Commission, 2014.
Viri

16. Omejitev odgovornosti
Za nadaljnjeinformacije v zvezi s projektom ECOGARD prosimo obiščite spletno stran
https://ecogardening.eu/ ali https://www.facebook.com/Ecogard/.
Našo aplikacijosi lahko naložite iz
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.ecogard.mobile.
Projekt ECOGARD - 2017-1-BG01-KA202-036212 je financiralaEvropskakomisija (program
Erasmus+). Ta publikacijapredstavlja mnenja avtorjevin Komisija ni odgovornaza
kakršnokoliuporabovsebovanihinformacij.