1. RAZNOLIKE MOŽNOSTI UPORABE SPLETNE UČILNICE
Marja Pahor, OŠ Škofja Loka - Mesto
POVZETEK
Možnost za vključevanje e-učenja v vzgojno-izobraževalni proces je z boljšo opremljenostjo šol z
informacijsko - komunikacijsko tehnologijo bistveno večja. Eno izmed oblik e-učenja predstavlja spletna
učilnica. Učilnica v okolju Moodle, ki jo z učenci uporabljam tretje šolsko leto, se je v praksi izkazala kot
izvrstno okolje za drugačen način usvajanja in utrjevanja znanja, saj je zelo dobro motivacijsko sredstvo.
Omogoča tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. V prispevku predstavljam raznolike možnosti uporabe
spletne učilnice pri delu z učenci skozi praktične izkušnje.
UVOD
V današnjem času, ki ga zaradi skokovitega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
imenujemo informacijska doba, se je močno povečala dostopnost do različnih virov informacij, ne le v
svetu, ampak tudi pri nas. Po oceni RIS-a ima dostop do svetovnega spleta že več kot polovica
Slovencev [15]. To omogoča učencem in dijakom dostopati so številnih spletnih virov, preko katerih
lahko pridobivajo nova znanja na velikokrat bolj zanimiv način kot v razredu. Učitelj ni več glavni in edini
vir informacij, zato tudi njegovo znanje ne more biti več absolutna avtoriteta učencem. Klasične metode
poučevanja so za učence nezanimive. Družbene spremembe in posodobitev kurikuluma zahtevata nove
metode in oblike dela. Za pouk kemije je vizualizacija bistvenega pomena, zato pri pouku praktično delo
kombiniram z uporabo IKT, saj omogoča, da učenci dogajanje na konkretnem (makro) nivoju razumejo
na submikroskopskem nivoju in ga povežejo s simbolnim nivojem [Johnstone,1991 v Vrtačnik 2003] .
Obe dejavnosti se prepletata s sodelovalnim učenjem, kar je hkrati težnja kurikuluma slovenskega
šolstva.
Raziskave kažejo, da sta se opremljenost šol z računalniki in dostopnost do interneta v zadnjih letih
izboljšali, kar pomeni, da bo vedno več šol imelo materialne možnosti za e-učenje [Gerlič, 2005].
Ena izmed oblik e-učenja je spletna učilnica. Spletna učilnica je učno okolje oblikovano v virtualnem
prostoru. Povečuje možnosti naprednejših oblik učenja in ob uporabi osebnega računalnika omogoča
učencem in učiteljem sodelovanje v oddaljenih učnih skupinah. Izboljšuje kakovost in učinkovitost
izobraževanja ob uporabi računalnika kot podpore pri sodelovalnem učnem procesu [16, 18, 19].
Zgodovina spletnih učilnic sega na sam začetek razvoja svetovnega spleta, ko so zaradi ogromnih
razdalj med učitelji in izobraževanci znanje poskušali prenašati tudi preko spleta. Spletne učilnice so bile
razvite kot pripomoček k učenju na daljavo [18]. Danes so to pravzaprav sistemi za upravljanje z učnimi
vsebinami (Learning menagment system – LMS), ki delujejo v različnih okoljih, npr. Moodle.
Prvič sem se s spletno učilnico in njenimi možnostmi uporabe srečala na izobraževanju multiplikatorjev
ZRSŠ za področje kemije, kjer smo delali v okolju Manhattan [21, 22]. Z izobraževanjem za okolje
Moodle pa smo naše izobraževanje na ZRSŠ poglobili leta 2006. Ugotovila sem, da je spletna učilnica
lahko dober pripomoček in podpora tradicionalnemu poučevanju oz. rednemu pouku. Zato sem še istega
leta, na portalu info.edus.si, v okolju Moodle, postavila tudi svojo spletno učilnico [20]. Okolje Moodle je
za uporabnika zelo prijazno, saj za postavitev učilnice in njeno uporabo ne potrebujemo veliko
teoretičnih znanj.
SPLETNA UČILNICA V PRAKSI
Kako oblikujemo spletno učilnico, katere vire in dejavnosti izberemo in kako jo uporabljamo, je odvisno
od ciljev, ki jih z njenim delovanjem želimo doseči in je odvisna od posameznika. Postavitev (izgled)
moje učilnice [20] je zgolj ena izmed številnih možnosti. Učilnica nosi naslov: Učilnica za vse: za tiste, ki
vas zanima kemija in tudi za tiste, ki vas ne. Namenjena je učencem osmega in devetega razreda naše
šole.
1

2. Slika 1: Izsek iz spletne učilnice
V učilnici je trenutno vpisanih 294 učencev. Ob postavitvi učilnice se je v vanjo vpisala generacija
učencev, ki sem jo takrat poučevala, sedaj pa je število toliko večje, ker nekateri bivši učenci, ki so sedaj
že dijaki, še vedno sodelujejo v njej. Večina izmed učencev se je vpisala sama, s pomočjo natančno
pripravljenih navodil. Tisti, ki še niso imeli elektronskega naslova, so se vpisali z mojo pomočjo ali s
pomočjo ge. računalničarke. Učenci lahko vstopajo v učilnico kadarkoli in kjer koli. Tisti redki, ki doma
nimajo internetnega dostopa, lahko uporabijo računalnike v šolski knjižnici.
Spletno učilnico večkrat uporabimo tudi v času rednega pouka. To je še posebej dobrodošlo, če sem v
šoli odsotna in me nadomestijo drugi učitelji, ki niso kemiki.
Delovanje v spletni učilnici omogoča učitelju oz. tutorju popoln pregled nad aktivnostmi učencev v spletni
učilnici. Iz poročila dejavnosti lahko razberemo, kdaj so učenci bili v učilnici, katere vire so pregledovali
ter katere dejavnosti so opravljali [Pahor, 2007]. Spletno učilnico sem oblikovala tako, da sem jo razdelila
na posamezne teme, namenjene rednemu pouku kemije, dodatnemu pouku in izbirnemu predmetu
Poskusi v kemiji in tudi vsebinam, ki niso vezane na pouk. Teme sem razdelila v posamezne sklope. V
temah, ki so namenjene učnim vsebinam so vključeni različni viri, kot na primer predstavitve za redni
pouk in se z njimi učenci srečajo že v šoli, doma pa imajo možnost, da si jih ponovno ogledajo in utrdijo
učno vsebino. Učenci lahko znanje pridobivajo tudi s pomočjo slovarčka, ki sem ga opremila z večinoma
lastnimi slikami in animacijami, ki jim omogočajo boljše razumevanje pojmov. Pojme iščejo tako, da
vpišejo iskano besedo, ki se jim avtomatično odpre, zato je iskanje mnogo hitrejše kot pri knjižnih
slovarjih.
2

3. SPLETNA UČILNICA KOT DOBER PRIPOMOČEK ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA
IKT oziroma bolje IST (Information Society Tehnology) je zelo uporabna tehnologija na področju
vrednotenja - preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri uporabi računalnika za testiranje znanja učencev
govorimo o računalniško podprtemu vrednotenju ali krajše CAA (Computer Assisted Assessment. To
področje je pridobilo velik razmah na stopnji visokega šolstva [17] predvsem zaradi stalnega
povečevanja števila študentov, upadanja sredstev, spoznavanja pomena stalne in konstruktivne
povratne informacije itd. [Bačnik, 2008].
Preizkuse znanja, ki jih vključimo v spletno učilnico, lahko izdelamo z različnimi spletnimi orodji, kot npr.
Quiz Maker, Hot Potatoes,) ali pa naloge sestavimo neposredno kot preizkus znanja v okolju Moodle, z
uporabo aktivnosti kviz (quiz). S pomočjo tega orodja lahko izdelamo različne tipe nalog. Prednost
takega načina reševanja za učence je v tem, da lahko v naloge vključujemo različne slike, ki so ne le
barvne, ampak tudi animirane. Preizkuse lahko časovno omejimo, določimo število poskusov reševanj
(1, več ali neomejeno) in določimo poljubne kriterije ocenjevanja za posamezno nalogo oziroma celoten
preizkus [Pahor, Štih, 2008]. V teste lahko vključimo naloge, ki preverjajo različne taksonomske ravni
znanja. Izdelamo lahko različne tipe nalog, kot so naloge izbirnega tipa (več izbir), naloge povezovanja
in urejanja (naloge ujemanja), naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov, naloge alternativnega tipa
(izbira trditve drži/ne drži), naloge pojasnjevanja in interpretiranja (naloge z opisovanjem) itd.
Slika 2: Primer naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov.
Slika 3: Primer naloge povezovanja in urejanja (naloge ujemanja).
3

4. Ob zaključku preizkusa znanja lahko učenec takoj dobi povratno informacijo o svoji uspešnosti in
pregleda morebitne napake. Če je namen reševanja preizkusa preverjanje znanja, mu v povratni
informaciji napake pojasnimo. Znanje, ki ga učenci pokažejo z reševanjem preizkusa lahko tudi
ocenimo. Z različnim vrstnim redom nalog in odgovorov znotraj enakega preizkusa se lahko izognemo
prepisovanju.
Prednost takega načina preverjanja ali ocenjevanja znanja je tudi avtomatična obdelava podatkov in
analiza preizkusa oz. posameznih nalog. Računalniška analiza rezultatov nam omogoča hiter vpogled v
prikazano znanje, tako posameznika kot tudi razreda, kar omogoča učitelju zaznati tista področja znanja,
ki delajo učencem težave in jih je potrebno še utrditi.
Slika 4: Primer analize nalog [Pahor, 2007].
Pomanjkljivosti računalniško podprtega vrednotenja je, da omogoča uporabo predvsem nalog
objektivnega tipa, ki velikokrat preverjajo le faktografsko znanje, kar zelo zniža taksonomsko raven
preizkusa. Vendar pa z ustrezno zastavljenimi vprašanji lahko to omilimo in posežemo s vprašanji tudi
više na taksonomsko lestvico pri čemer seveda uporabljamo računalniško podprto vrednotenje hkrati z
tradicionalnimi oblikami vrednotenja [Bačnik, 2008]. Prav zaradi navedenega, računalniško podprto
ocenjevanje v spletni učilnici, kombiniramo s klasičnim pisnim preizkusom znanja. Pri takem načinu
ocenjevanja polovica učencev piše najprej pisni preizkusa znanja v kemijski učilnici, polovica pa v
računalnici, v spletni učilnici. Vmes se učenci zamenjajo. Učenci tako polovico točk pridobijo s pisnim
preizkusom znanja, drugo polovico pa z reševanjem pisnega preizkusa preko računalnika. Naše izkušnje
so, da so učenci za tak način ocenjevanja zelo motivirani in ga imajo radi. Mnenja o tem so izrazili na
forumu po opravljenem testiranju (npr. »Tak način reševanja mi je zelo všeč, najbolje pa bi bilo, če bi
cel test pisali v spletni učilnici«).
IN OSTALE MOŽNOSTI UPORABE SPLETNE UČILNICE
Motivacija učencev, ki so manj zainteresirani za resno delo in učenje.
Spletna učilnica nam omogoča, da motiviramo tudi tiste učence, ki so manj motivirani za resno delo in
učenje. To v naši spletni učilnici skušam doseči s temo Učenje kemije z igro, ki vključuje povezave na
spletne strani, ki ponujajo učencem različne didaktične kemijske igre. V temi Filmi z zanimivimi
4

5. kemijskimi eksperimenti si lahko ogledajo različne poskuse. Primer teme, s katero želimo dodatno
motivirati učence, je tudi tema z naslovom Zanimivost tedna, kjer si lahko preberejo zanimive informacije
pod naslovi, kot na primer: Čudna matematika etanola, Čokolada za srce in zdravje, Največji
diamant na svetu, Aluminij - neprecenljiva kovina 19. st… V temi Na današnji dan učenci lahko
pregledajo zgodovinske dogodke s področja kemije. Ena izmed tem vključuje zanimive povezave na
druge spletne strani, kot so npr: naslov, na katerem lahko spremljajo dnevni porast števila poznanih
spojin, različne periodne sisteme elementov in še marsikaj.
Vse te teme vključujejo informacije, ki niso direktno vezane na učno vsebino, so pa za učence zelo
zanimive, saj širijo njihovo obzorje.
Teme: Sprostitev med odmori, Štos tedna, Kva dugaja in Nekemijske zanke, uganke in igrice, ki jo
urejata dve učenki, so namenjene izključno sprostitvi in niso vezane na kemijo. Z njimi lahko privabimo v
učilnico tiste učence, ki sicer niso zainteresirani za učne vsebine. Ko odprejo spletno stran z učilnico, si
kdaj pa kdaj pogledajo tudi katero izmed obveznih kemijskih vsebin.
Anketiranje učencev.
Z uporabo spletne učilnice lahko učence tudi anketiramo. Na ta način smo izvedli glasovanje za ime
maskote spletne učilnice, ki jo je narisal eden izmed učencev. Predloge za ime maskote so učenci
zapisali v forumu, med njimi so izbrali tri najboljša imena, nakar so učenci znova glasovali in izbrali ime
Fredi (po kemiku, slovenskega rodu Frideriku Preglu, dobitniku Nobelove nagrade za kemijo leta 1923).
Seminarske naloge
V spletno učilnico lahko učenci oddajo tudi svoje seminarske naloge.
Neposredna komunikacija z učenci.
Preko spletne učilnice lahko tudi neposredno komuniciramo z učenci. To nam omogočajo različni forumi.
Odprtih imamo več forumov, v katerih učenci radi sodelujejo.
Nagradni forumi so namenjeni pridobivanju dodatnih odstotkov oziroma točk z odgovarjanjem na
zastavljena vprašanja. Njihovo sodelovanje upoštevam pri zaključni oceni pri predmetu ob koncu
šolskega leta.
V forumu Pomoč na daljavo lahko učenci postavijo različna vprašanja o učni vsebini, ki jo ne razumejo
ali pa jih v zvezi z njo zanima kaj več. Odgovarjajo jim sošolci ali pa jim odgovori učitelj. Eno večjih
presenečenj je bilo, ko je na tem forumu poiskal pomoč tudi naš nekdanji učenec, ki je že v gimnaziji.
Forum za obvestila ni namenjen komuniciranju, ampak preko njega učencem sporočam različne
informacije.
Forum za čvekanje je namenjene sprostitvi. Tu učenci sami postavljajo vprašanja kot so na primer:
»Katera računalniška igrica ti je najboljša? Katera skupina ali pevec ti je najljubši? Katera pesem ti je
najbolj všeč?« Drugi način komunikacije z učenci pa poteka preko klepetalnic. V KLEPETALNICI ZA
ZABAVO se lahko pogovarjajo v računalniški učilnici, ko opravijo vse obvezne naloge. Tako se
izognemo klepetanju v živo in preveliki glasnosti. Klepetalnice uporabimo tudi za ponovitev vsebin pred
tekmovanjem v znanju kemije. Tak način je učencem zelo všeč, ker je neformalen. Spodbuja jih k
hitremu odgovarjanju, kar tekmujejo, kdo bo prej zapisal odgovor. Vmes najdemo čas, da se pošalimo in
poklepetamo. Klepetalnice ponavadi izvajamo ob sobotah oziroma v večernih urah.
Nenazadnje spletna učilnica omogoča tudi individualno komuniciranje z učenci, z uporabo sporočil. Ker
teh pogovorov ostali učenci ne vidijo, so lahko zelo osebni in v njih učenci marsikdaj zaupajo zadeve, ki
jih sicer ne bi povedali pred svojimi sošolci. Tak način komunikacije ne prispeva samo k boljšemu
poznavanju otrok, ampak krepi tudi medsebojno zaupanje med učencem in učiteljem. To se mi še
posebej zdi dobrodošlo, saj poučujem skoraj 200 učencev, ki jih pri pouku srečam le dvakrat tedensko in
je to ena izmed dodatnih možnosti vzpostavljanja ustreznejšega odnosa med učenci in učiteljem in
personalizacije.
ZAKLJUČEK
Lastne izkušnje, ki jih imam pri delu v spletni učilnici, so zelo dobre. Zaradi številnih raznovrstnih
dejavnosti, ki jih učenci lahko izvajajo v spletni učilnici omogoča drugačne načine usvajanja znanja. Za
5

6. sodelovanje in tovrstno delo so zelo motivirani. Z različnimi povezavami na strani svetovnega spleta jih
lahko usmerjamo k samostojnemu iskanju informacij, hkrati pa z različnimi oblikami komuniciranja
razvijamo sodelovalno učenje in poglabljamo odnos učenec učitelj. Spletna učilnica nam omogoča tudi
računalniško podprto vrednotenje - preverjanje in ocenjevanje znanja, če je smiselno uporabljeno.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v spletni učilnici predstavlja dodatno dimenzijo v novi kulturi
preverjanja in ocenjevanja znanja, vendar le ob skrbnem predhodnem načrtovanju ne le posameznih
vprašanj ampak celotnega preizkusa znanja [Bačnik, 2008]. Vodilo, postopek in proces vrednotenje
morajo biti nedvoumno jasni, veljavni in zanesljivi [17].
LITERATURA:
1. Bačnik, A.: Uporabnost IKT pri preverjanju in ocenjevanju znanja. V: Zbornik SIRIKT 2008.
Uredili: Orel, M. e tal.. Ljubljana: 2008, str. 116.
2. Gerlič, I.: Nekatera didaktična vprašanja vnašanja multimedije v izobraževanje. V Mednarodna
izobraževalna računalniška konferenca - MIRK'98, 20. maj – 22. maj 1998, OŠ Cirila Kosmača,
Piran
3. Gerlič, I..Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. DZS, Ljubljana: 2000.
4. ILC-Rutar, Zora: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod republike
Slovenije za šolstvo, 2004
5. Kroflič R.: Izbrani pedagoški spisi: Vstop v kurikularne teorije, Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, 2002
6. Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C.. Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Center za
pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. Ljubljana: 2002.
7. Pahor, M.: Uporaba spletne učilnice (za kemijo) v šolski praksi.: Zbornik SIRIKT 2008. Uredili:
Orel, M. e tal.. Ljubljana: 2007,
8. Pahor, M., Štih B.: Izdelava testov v spletni učilnici v okolju Moodle: Zbornik SIRIKT 2008. Uredili:
Orel, M. e tal.. Ljubljana: 2007,
9. Puppis, S.: Srednješolsko izobraževanje v informacijski dobi, Ljubljana : [S. Puppis], 2005
10. Vrtačnik M. et. al: Dinamična vizualizacija naravoslovnih pojmov s poskusi in modeli, Ljubljana,
2003
11. Iskanje igle v kopici sena [online]. Šalamon Špela, 2007, 1. 11. 2007, Dostopno na svetovnem
spletu: <http://www.mojmikro.si/preziveti/didaktika/iskanje_igle_v_kopici_sena>
12. moodle.si [online]. Fakulteta za management v Kopru, 2008, [3. 2. 2008]. Dostopno na
svetovnem spletu:
<http://www.moodle.si/moodle/mod/resource/view.php?id=76http://www.moodle.si/>
13. Gerlič, I.. Stanje in trendi uporabe inforacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih
osnovnih šolah, poročilo o raziskovalni nalogi za leto 2005. Dostopno na svetovnem spletu:
http://www.pfmb.uni-mb.si/old/raziskave/os2005/. [3. 2. 2008].
14. e-kemija. Spletišče razvojne skupine ZRSŠ za IKT – kemija [online]. ZRSŠ, 2008, [citirano 3. 2.
2008]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.bostjanstih.net/e-kemija/>
15. Raba interneta v Sloveniji. [online]. RIS [4. 9. 2008].Dostopno na svetovnem spletu:
http://www.ris.org/index.php?fl=0&p1=276&p2=621&p3=&id=636
16. Izobraževanje na daljavo za učenke in učence preko računalniškega omrežja – e izobraževanje
[online]. Makuc, Alenka, 2007, [5. 2. 2007] . Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/arhiv/dsi2001/>
17. Using computer-assisted assessment (CAA). The UK Centre for Legal Education (UKCLE), [3. 2.
2008] Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.ukcle.ac.uk/resources/ict/caa.html>
18. Splošno o spletnih učilnicah. [online]. ŠVC. [6. 9. 2008] Dostopno na svetovnem spletu:
<http://merkur.jml.scv.si/index.php?option=com_content&task=view&id=23&Itemid=43>
19. Wikipedija. [online]. Wikimedia Foundation [6. 9. 2008] Dostopno na svetovnem spletu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Virtual_education>
20. Kemijska spletna učilnica, Marja Pahor, OŠ Škofja Loka - mesto [6. 9. 2008] Dostopno na
svetovnem spletu: http://info.edus.si/predmeti/course/category.php?id=1
21. Spletna učilnica Kemljub ZRSŠ. [6. 9. 2008] http://www.d-ddm.mb.edus.si/kemljub/index.htm
22. Uporaba spletne učilnice Manhattan [6. 9. 2008] Dostopno na svetovnem spletu:
http://www.ind.si/navodila/predstavitev.ppt
6