VEČER, ELEMENTUM, PETER SLAPŠAK, ZLATO, SREBRO, NAKUP ZLATA, NAKUP SREBRA, PRODAJA ZLATA, PRODAJA SREBRA, CENTRALNA BANKA, ZALOGA, SLOVENIJA, PLEMENITE KOVINE, ŽLAHTNE KOVINE, RUSIJA, ČEŠKA, KITAJSKA, BRIC, BRICS, ZDA, AMERIKA, SOROS, DENAR, PAPIRNATI DENAR, INFLACIJA, POSOJILA, POSOJANJE, DOLG, OBRESTI, MEDIJI, TISKANJE, NEOMEJENO, KAPITAL, ZAŠČITA, FINANCE, VREDNOST, OBVEZNICE

1. VEČER (v Soboto) FLUID sobota, 3.novembra 2012
PETER SLAPŠAK
DIREKTOR ELEMENTUMA
SE V TEJ KRIZI SPLAČA ZAVETJE V ZLATO?
Spoštovani Peter,
ni še dolgo tega, ko je bil na ljubljanski ekonomski fakulteti
kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga je organiziralo
podjetje, katerega direktor ste. Poslušali smo, kako denarne
valute padajo, da se države zadolžujejo z izdajo novih
obveznic, ne glede na stanje, kakršno vlada v državi, in da je
morda bolje vlagati v zlato. Tega se ponavadi lotevajo
države, da bi se ognile krizi. Zgleden primer sta Rusija in
Kitajska, ki sta svoje zaloge zlata obogatili. V ZDA bojda
mrzlice po zlatu ni (več) čutiti. So se pa podvizali Čehi, ki
imajo največje zaloge z zlatom obogatenih rudnin v Evropi -
okoli 392 ton! Češko ministrstvo za okolje so za izkopavanja
zaprosila štiri podjetja. Bi se tudi Sloveniji splačalo iskati
zavetje v zlatu? Ali pa morda v srebru?
Je že res, da žlahtne kovine ljudi fascinirajo že tisočletja -
antični Egipčani so zlato uporabljali za izdelavo umetnin,
Azteki so ga častili kot darilo boga -, a kdo bi si mislil, da
ima zadnjih šest let pet odstotkov Slovencev v posesti več
fizičnega zlata in srebra kot centralna banka Slovenije, kot
ste dejali na kongresu. Saj ne, da ne bi verjela, da je to
mogoče, me pa res zanima, kdo je teh pet odstotkov -
posamezniki, podjetja? Marsikdo v kriznih časih razmišlja,
kako bi povečal svoje naložbe ali da bi se zavaroval za
prihodnost. Spomnim se, da se je pred leti v Rusiji vnela
prava vojna za žlahtnine. Ljudje so dajali zadnje prihranke
za nakup dragih kamnov in zlata. Ob tem so finančniki
opozarjali, da se lahko trg sesuje, da bo na koncu vse to

2. ničvredno. Je posedovanje žlahtnih kovin v času
ekonomske krize in negotovosti dobra naložba? Če bi se v
Sloveniji posamezniki, ki imajo denar na banki, odločili
oplemenititi svoje naložbe, v kakšne oblike zlata bi morali
vlagati (zlatnike, palice, tište zlate bloke, ki jih vidimo v
filmih in so večinoma varno skriti v sefih) in kako bi do
njega sploh prišli?
Iz poročil Bloomberga bi lahko človek razbral, da se je zlata
mrzlica na Zahodu ohladila. Zlati kovanci se v ZDA niso
dobro prodajali, vse več ljudi je začelo dvomiti, da bo zlatu
še uspelo prikazati rast. Legendarni vlagatelj George Soros
je zlato označil za najbolj očiten balon na trgu. To ga
nikakor ni odvrnilo od naložb v zlato, saj se lahko v prvih
fazah napihovanja balona dobro zasluži. Potem je zalogo
zlata prodal. Kakšne so razmere danes in ali med analitiki
še vedno prevladuje optimizem?
Čas je zlato, pravi stari pregovor. In ker marsikomu
zmanjkuje časa (kriza se očitno le še poglablja), bi to zlato
lahko izkoristili za nasvet. Se splača morda zadnje evre
vložiti v igro z zlatom in upati na dober izplen?
In recimo, da bi si omislila unčo, kdaj bi se mi jo splačalo
prodati?
Prisrčne pozdrave,
Simona Drevenšek
ZAMENJAJTE EVRE ZA PLOŠČICE
Spoštovana Simona,

3. kupovanje investicijskega zlata in srebra v Sloveniji še nima
tako dolge tradicije kot v Avstriji, Nemčiji ali Švici, vendar pa
se je v zadnjih letih zavedanje o možnosti vlaganja v
plemenite kovine zelo povečalo. Res je, pred dvema tednoma
smo na ekonomski fakulteti organizirali že 6. kongres
plemenitih kovin in surovin. Gre za največji dogodek v tem
delu Evrope in glavni namen je informirati obiskovalce in
širšo javnost, zakaj je pomembno razpršiti oziroma zaščititi
premoženje z investicijskim zlatom in srebrom.
Težava je v tem, da je finančni in politični sistem popolnoma
skrenil iz smeri, in to velja tako globalno kot lokalno. Vse
preveč živimo v iluziji in umetnem ugodju, ki ga financiramo s
krediti. To se nam je že enkrat zgodilo v 80-ih letih, pa smo
krivdo valili na države južno od nas, sedaj pa smo dokazali, da
sami nismo nič boljši. Lahko se tolažimo, da preostali zahodni
svet, ki nam je za zgled, ni nič boljši, še celo veliko slabši je.
Kdor ima denar, ima moč. In če stopimo korak nazaj, lahko
vidimo, da se vse vrti okoli tega. Najmočnejši in najvplivnejši
pa so tisti, ki lahko tiskajo denar. Te institucije postavljajo
pravila igre, ki gre nekako takole: dokler nisi zelo zadolžen,
denar ni problem, ponujajo ti ga zelo poceni, spodbujajo te, da
kupiš več, kot si to glede na realne dohodke lahko privoščiš.
Igrajo na karto pohlepa kratkovidnih političnih elit, ki jim je
edini cilj zmaga na naslednjih volitvah, seveda pod pretvezo
delovanja za javno dobro. To zmago pa lahko dosežejo samo,
če naredijo kaj konkretnega. Seveda se ne znajo obnašati
racionalno, zato sprejemajo odločitve, ki so dobre za volivce
oziroma za njih same, odločitve, ki so dolgoročno dobre za
volivce, vendar kratkoročno izrazito nepriljubljene, pa raje
preskočijo, saj lahko ogrozijo njihov volilni rezultat. Posledica
tega so vedno višji proračunski primanjkljaji, za katere nihče
ne prevzema odgovornosti. Potem pa kar naenkrat pride

4. težava, da ti nihče ne posodi denarja oziroma ti ga posodi po
izjemno visoki obrestni meri, poleg tega ti postavi še ogromno
dodatnih pogojev. Tako države postanejo talec pohlepa svojih
lastnih elit, kjer pa se nato začne igra palice in korenčka.
Tukaj je danes Slovenija. Najhujše pri vsem tem pa je, da ti
tako imenovani rešitelji, ki imajo denar, dejansko ta denar
ustvarjajo iz nič oziroma brez kakršnekoli podlage. Torej,
glavna zanka je zadolženost. Če nisi zadolžen, te nihče ne
more manipulirati, zato je cilj, da je vsak zadolžen, naj bo to
posameznik ali država.
Ne vem, ali sem kdaj v medijih prebral, da ni dobro, da si
zadolžen, ali pa da bi kdaj kakšen politik dejal, da je dobro
imeti večletne presežke. Pogosto pa preberem npr., če ne
moreš na dopust, si ga privošči s kreditom, dokler je
proračunski primanjkljaj nižji od 3 odstotke BDP, ni nič
narobe, in podobno.
Res ne morem razumeti, da Šele tukaj pa lahko
smo v Sloveniji tako pohlepni pridemo na zlato in
in nesposobni prepoznati, kam srebro. Zlata in srebra
se svet vrti. Spričo naše ne moreš neomejeno
majhnosti in unikatnosti bi tiskati, že več kot 4000
lahko bili briljant v svetovnem let ohranjata svojo
merilu. vrednost in sta
edinstvena zaščita
pred manipulacijami s
papirnatim denarjem. To sta dokazala že večkrat v zgodovini.
Zlato in srebro sta najbolj konvertibilni valuti na svetu, in to
že več tisoč let! Kdor ima zlato in srebro, ima realno vrednost.
Zanimivo vprašanje je, zakaj ga imajo centralne banke še
vedno v svojih rezervah, če pa je tako nepomembno. Zakaj ga
danes nekatere centralne banke pospešeno kupujejo? Res je,
da sta danes v finančnem sistemu zlato in srebro manj

5. pomembna in da in da je veliko bolj pomemben papirnati
denar, vendar samo zato, ker mu slepo zaupa množica. Kaj se
bo zgodilo, ko bo množica spregledala? Papirnati denar bo
popolnoma izgubil svojo vrednost. Dejstvo je, da sta zlato in
srebro temelj finančnega sistema, na katerih se je vedno
gradilo zaupanje, ko se je sistem papirnatega denarja podrl.
Osebno menim, da se bomo soočili s podobnim izzivom, saj se
zgodovina ponavlja.
Spoštovana Simona, mogoče sem malo skrenil z vašega uvoda,
ampak res ne morem razumeti, da smo v Sloveniji tako
pohlepni in nesposobni prepoznati, kam se svet vrti. Spričo
naše majhnosti in unikatnosti bi lahko bili briljant v
svetovnem merilu.
Pojdimo na rešitve. Ker se zgodovina
ponavlja in se veliki dolgovi najlažje
zmanjšajo z razvrednotenjem denarja
oziroma z inflacijo, verjamem, da bo
tudi tokrat tako. Zato sem več kot
zadovoljen, ker smo v Sloveniji
dosegli, da imamo mi državljani več
investicijskega zlata v svojem
premoženju kot centralna banka.
Veliko investitorjev v plemenite
kovine se zaveda problema
razvrednotenja papirnatega denarja.
Zanimivo je, da države BRIC spodbujajo državljane, naj
kupujejo fizično zlato in srebro. Države, ki se utapljajo v
dolgovih, pa ravnajo ravno nasprotno. Ali ni to paradoks? V
bistvu je ravnanje zadolženih držav nekako razumljivo saj
vedo, da če bi podprli nakupe plemenitih kovin prebivalstva
oziroma centralnih bank, bi priznali svoj neuspeh in povečali
nezaupanje v papirnati denar. Kljub temu pa vedno več ljudi

6. vidi, da morajo reagirati na zmanjševanje vrednosti
papirnatih valut. Zanimivo, da reagirajo centralne banke
držav predvsem iz vzhodnega sveta, kjer je gospodarstvo v
vzponu.
Veliko nevednežev je prepričanih, da sta danes zlato in srebro
v balonu. Skupna letna proizvodnja vseh rudnikov zlata in
srebra je več kot šestkrat manjša, kot je letni primanjkljaj v
ZDA. Države se letno zadolžijo 33-krat bolj, kot pa letno
nakopljejo novega zlata in srebra. Vrednost vsega zlata, ki ga
imajo danes v lasti centralne banke, je 50-krat nižja, kot je na
svetu izdanih obveznic, ki dejansko pomenijo dolg izdajatelja
do kupca obveznic. Danes smo v balonu dolgov. Upam, da bo
čim prej počil!
In še za konec. Predvsem zaradi zaščite predlagam, da evre
zamenjaš za zlate in srebrne ploščice, tako kot si pred
dobrima dvema desetletjema menjavala dinarje za marke ali
šilinge. Zgodovina se ponavlja in to ni igra, kjer gre za dobiček,
temveč za ohranjanje težko ustvarjenega premoženja. Tudi
pred dvajsetimi leti niso politiki in mediji pozivali k menjavi
dinarjev za marke in šilinge. Danes je enako.
Pozdrav,
Peter