1. sklop predavanj na 20. Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi, Portorož, 20. in 21. april 2017.

1. 1. SKLOP:
Transformacija
resnice: ko
potvorjene
novice krojijo
resničnost

2. Lažne novice,
postresnica in
brexit: Kaj
imajo OJ s
tem?
dr. Alenka Jelen-Sanchez,
University of Stirling

3. Brexit referendum

5. Postresnica in lažne novice

6. Na “točki zloma”

8. In dan po tem?

9. In meseci po tem?

10. PR Week – Vote Leave kampanja
meseca
 PR Week kampanjo razglasi za odličen primer
učinkovitega komuniciranja, postresnicam in
zavajanju javnosti navkljub
 Kdo bi svetoval?
▫ Širjenje laži, postresnic, potvarjanje, senzacionalizem
▫ Sovražni govor, ksenofobija in nestrpnost
▫ Klasična propaganda: “sovražnik" in “žrtev”
▫ Zavestno zavajanje javnosti
▫ Cilj opravičuje sredstva in ko ga dosežeš, odstopiš
▫ Učinkovito da, a neetično, nestrokovno in amatersko

11. Kompleksna problematika
1. Politika laži kot kulturni normativ in odsotnost
sankcij
2. Izobrazba in strokovna usposobljenost
novinarjev in komunikacijskih svetovalcev
3. Nizko poznavanje EU med splošno javnostjo in
negativna stališča
4. Več kot 40 let negativnega medijskega
poročanja o EU in t.i. “evromiti”
5. Komunikacijski prepad EU

12. Kaj je EU?

13. Postresnica in lažne novice
Kaj je resnica? In kaj je laž?
Kaj je postresnica?
Kaj so lažne novice?
Kaj so alternativna dejstva?
So resnično nekaj novega?
Zakaj jim mediji posvečajo toliko pozornosti?
Kakšna je vloga DDM medijev?
Zakaj so odnosi z javnostmi nevidni?

14. Resnica in postresnica

15. Lažne novice in družbeni mediji
“Nikoli nisem trdil, da je
to dejanski napis
podzemne. Tega nikoli
nisem rekel. Po mojem
mnenju je edina lažna
novica o tem napisu ta,
da so mediji iz njega
naredili lažno novico.”
John Moore, avtor

16. Boj proti postresnici in lažnim
novicam
• Zakonodaja in pravica do popravka
• Medijske sekcije “lažne novice”
• Mediji preiskujejo in demantirajo sami sebe (sami
sebi ”pes čuvaj”)?
• Wikipedia označila Daily Mail kot nezanesljiv vir
• Facebook prepove The Sun, Daily Mail in
Express
• Evropska komisija ustanovi portal Evromiti
• PRSA & CIPR obsodita “alternativna dejstva”

17. Problem neslišnosti in
nevidnosti odnosov z javnostmi
 Normativi nevidnega delovanja, neslišnosti in
Cultipove “nevidne moči”
 Nevidni v javnosti, nevidni v javnih debatah,
nevidni v javni sferi (vidni samo za novinarje)
 Novinarski diskurz: “spin doktorji” (in večinoma
vidni le, ko ne govorijo in skrivajo)
 Stigma neslišnosti (negativnost)
 Brexit poročanje BBC-ja v zadnjem mesecu
kampanje: 92 novic, 546 virov, a popolna
nevidnost odnosov z javnostmi

18. Razblinjanje evromitov

19. Vloga odnosov z javnostmi
• Politične skupnosti glasnejše, raznolike, polne šumov,
govoric, postresnic, udarnih sloganov, klepetov itd.
• Šepanje teorije v nudenju etičnega in kognitivnega
kompasa
• Transparentno, proaktivno, avtentično in odgovorno
komuniciranje, ozaveščanje ter izobraževanje javnosti
• Diskurzivna sila v (so)oblikovanju idej in pomenov
• Zavajanje in nevidnost vedno manj optimalna
• Protiutež postresnicam in lažnim novicam za grajenje
etičnega, demokratičnega in odgovornega
javnokomunikacijskega prostora

20. In kako naprej?

21. Lažne novice
na družbenih
omrežjih in
Donald Trump
Darja Kupinić Guščić,
Media net d.o.o. & Newton
media global

22. Politiki in resnica
 Politiki (včasih) lažejo
 Iz pragmatičnih razlogov (ščitijo ugled, skrivajo
napake …)
 Donald Trump sodi v posebno kategorijo (časopis
„Politico”) – on uživa v laganju, laže iz športa
 PolitFact je analiziral Trumpove predvolilne govore
 70% izjav je lažnih, 4% resničnih, 11% v glavnem
resničnih
 Nasproti 26% izjav Hillary Clinton, ki so ocenjene za
lažne

23. Kognitivna obremenitev
 Daniel Gilbert (Harward University) je pred 20 leti
analiziral, kaj se dogaja v naših možganih, ko so
izpostavljeni laži
 V prvem koraku sprejemajo lažno izjavo – da bi jo
procesirali in razumeli
 V drugem koraku sprejemajo odločitev o veljavnosti
izjave (DA/NE, možno/ni možno, verjetno ali ne)
 Prvi korak se dogaja samodejno in brez napora
 Za drugi korak je potreben dodaten angažma – presoja
 Ko smo izpostavljeni veliki in nenehni količini lažnih izjav,
se dogaja kognitivna obremenitev
 Sčasoma naši možgani odstopijo od poskusa
ugotavljanja, kaj je res in kaj ni

24. Iluzorna resnica
 Učinek, ki se javlja pri ponavljajoči izpostavljenosti naših
možganov eni in isti (ali podobni) laži
 Ta ponovitev izzove pojav, da naši možgani ponavljano
laž označijo kot resnico (dejstvo)
 Poskusi, da se laž razkrije s trditvami, da TO ni resnica,
lahko samo poslabšajo zadevo
 Denimo, če rečemo: „Ni res, da je zemlja ravna plošča”,
bodo človeški možgani nezavedno zanemarili prvi del
stavka, njihov drugi del pa bo „potrdil, kar že ve”
 V politiki imajo lažne informacije posebno moč
 Če se laž dobro „usede” na že obstoječa prepričanja, jih
bo dodatno utrdil, skupaj se bodo obnašali sestavine
betona, ko jih pomešamo

25. Ranljivost množic
 Naš občutek za resnico je veliko bolj krhek, kot to na
splošno menimo, posebej v politični areni
 Zlasti, ko resnico obrača oseba s pozicij oblasti
 Zlasti, ko imamo visoko stopnjo medijske
nepismenosti / ali „on line” nepismenosti
 in veliko amorfno množico potencialnih večinoma
nezadovoljnih volivcev
 Manj, kot vemo, zdi se nam, da vemo več
 in lažje postajamo žrtve politične in medijske
manipulacije

26. Donald Trump in družbena omrežja
 Twitter je bila njegova glavna platforma za promocijo in
naslavljanje volivcev
 Od trenutka, ko je objavil kandidaturo, je dobil novih 10
mio sedilcev in bil 3,5 milijonkrat retwitan
 HC je dobila 7 milijonov sledilcev in nekaj 100 retwittov
 Oba kandidata sta imala community managerje, toda DT
je pogosto sam pisal poste
 Posti HC so bili pisani kot za objavo v klasičnih medijih
 Trump je bil izviren in avtentičen
 Obstajajo analitiki, ki trdijo, da je uporabljal bote –
programe, ki imitirajo človekovo inteligencijo in
samodejno širijo sporočila po omrežju

28. Donald Trump in družbena
omrežja
 Pri Trumpu je deloval stari rek:
 „Vsaka publiciteta, tudi negativna, je dobra publiciteta”
 75% Trumpove medijske publicitete je bilo negativne,
nasproti 56% Hillary Clinton
 Večina Trumpove negativnosti se je nanašala na njega
kot osebo, večina Clintonove – iz afere „Emailgate”
 Kljub negativni publiciteti je Trumpova družbena
popularnost rastla

29. Donald Trump in lažne novice
 Nekaj mesecev pred ameriškimi preds. volitvami je veliko
mladih Makedoncev našlo odličen način online zaslužka
 Dijaki in študenti iz Velesa so inicirali 140 strani z lažnimi
novicami, ki so podpirale DT in blatile HC
 „Papež je podprl Trumpa”, „Hillary porabila 137 mio $ za
ilegalno orožje”, „Le še par dni do volitev, Hilary pa je že
priznala poraz”
 Portali so bili prilagojeni povprečnemu Američanu,
nepoznavalcem so izgledali kot legitimni viri, občinstvo pa
so zbirali prek FB
 Niso bili politično motivirani, temveč so šli za zaslužkom –
do 3.000 $ dnevno, z uporabo FB i Google oglasov

30. Družbena omrežja in lažne novice
 Trump je imel bolj strastne sledilce – mladi podjetniki so hitro
dojeli, da se strani, ki podpirajo DT bolj splačajo
 Terry Littlepage, strokovnjak za digitalni marketing, upravlja s
50 FB stranmi s političnimi vsebinami kot „Ameriški patriot” ali
„Moja najljubša puška”, nekatere pa imajo prek 10 mio
obiskovalcev
 Iniciranje strani za levičarje ni bilo uspešno
 Analitiki poskušajo pojasniti ta fenomen
 Vsebine, ki izzivajo čustva, se delijo več, kot druge
 Vsebina, ki izziva občudovanje – 30%
 Vsebina, ki izziva bes – 33%
 Članki, ki poskušajo zmerno in objektivno analizirati problem,
ne postajajo zvezde na DM

31. Družbena omrežja in lažne novice
 Od pojava Interneta i DO zaupanje v tradicionalne
medije vpada
 Afera Watergate 1972 – 72% Američanov je verjelo
klasičnimi mediji, danas – 32%
 Članek, ki ga profesionalni novinar napiše za NY Times s
preverjenimi dejstvi, za FB vredi enako, kot članek, ki ga
napiše fant, ki živi v kleti hiše svojih staršev
 ali celo manj, saj se tisti drugi hitreje in več deli in
prinaša večji zaslužek
 Od 100 največjih tiskanih medijev sta le 2 podpirala
Donalda Trumpa

32. Družbena omrežja in lažne novice
 44% odraslih Američanov se informira na FB
 FB strani ekstremne levice in desnice bogate so z netočnimi
„novicami” (do 40% po analizi BuzzFeeda)
 Strani, ki množično služijo z lažnimi novicami, delajo to
skoraj izključno zahvaljujoč desno orientiranim volivcem
 Direktorji FB so imeli pripravljen program ukrepov za
preprečevanje širjenja lažnih novic, vendar so od tega odstopili
(češ zaradi strahu, da ne bi bili razglašeni za pomagače
demokratom)
 Google je objavil, da bo prepovedal uporabo AdSense oglasov
vsem, ki napačno predstavljajo svoj izdelek
 Tabloidi, kot so Suna in Daily Mirrora niso odvisni od FB i Google
oglasov – njih lahko zaustavijo le oglaševalci (primer LEGO)

33. Družbena omrežja in lažne novice
 Pred obtožbami, da FB spodbuja širjenje lažnih novic se Mark
Zukerberg zagovarja, da FB ni medij, temveč tehnološka
družba
 FB je platforma, ki omogoča vsem, da izražajo svoje mnenje
in delijo vsebine
 Zukerberg poudarja, da je v preteklosti skupnost na DO sama
regulirala vsebine, ki so ali niso zaželene, oz. je bila sama
svoj policaj
 Z druge strani FB je ta, in določa, katere novice se bodo
prikazale na newsfeedu, zatorej so že prevzeli vlogo
odbiralca, le da jo uporabljajo z namenom lastnega zaslužka
 Lažne novice škodijo tudi FB, saj rušijo verodostojnost in
ugled znamke

34. Družbena omrežja in lažne novice
 Marec 2017 – FB končno lansira orodje za identificiranje lažnih
novic, ki najde povezave do strani, ki producirajo
ne-informacije (misinformation)
 UK news publishers think they've found a solution for the rise
of "fake news": investigate the "duopoly" of Google and
Facebook.
 The News Media Association (NMA), which represents the UK
newspaper industry, called on British lawmakers to grill
representatives from both companies and hold them to account
for spreading and profiting from the phenomenon.
 Sklicuje se na organizacij, kot sta Snopes in PolitFact kot tretjo
stran, ki je sposobna razlikovati dejstva od lažnih informacij
 Orodje je bilo napovedano že sredin decembra 2016
 Problem identifikacije lažnih novic je prepuščen uporabnikom
FB, ne pa FB-ju

35. Zaključek
 Zaradi tega novega fenomena množične produkcije
lažnih novic
 in pojava družbenih omrežij in online medijev, ki
omogočajo, da se le-te širijo hitreje kot kadarkoli
 celotna medijska industrija
 komunikacijska industrija, industrija odnosov z javnostmi
te industrija spremljanja in analize medijev
 se nahajajo pred številnimi izzivi
 in morajo rešiti problem verodostojnosti virov
 in točnosti novic, katere prenašajo