Pri tem izobraževanjubomo ...
1.Po metodi samopreverjanja ocenili začetne komunikacijske veščine in
sposobnosti
2.Prepoznali komunikacijski slog (prepričevalno, agresivno, pasivno
komuniciranje)
3.Ob pomoči lekcij e-učenja predstavili komunikacijsko teorijo (pragmatika
človeške komunikacije)
4.Ob pomoči lekcij e-učenja in orodij (film, strip, interaktivne vaje)
predstavili verbalno, paraverbalno in neverbalno komunikacijo
5.Ob pomoči lekcij e-učenja in orodij (film, strip, interaktivne vaje)
predstavili, kako komunicirati v različnih položajih in okoljih
6.Prepoznali in preverili prednosti in slabosti v vašem slogu komunikacije in
interakcije
7.Po metodi samopreverjanja ponovno ocenili vaše komunikacijske veščine
in sposobnosti
3.
• Proces razumevanjain izmenjevanja
pomena.
• Izmenjava misli, sporočil ali
informacij z govorom, vizualnimi
sredstvi, znaki, pisanjem ali
vedenjem.
• Gre za proces oddajanja in
sprejemanja sporočil ali prenos
informacij od enega (pošiljatelja) do
drugega (prejemnika).
4.
Sposobnost doseči ciljnoskupino znotraj ali zunaj podjetja z dobro
opredeljenim sporočilom in uporabo razpoložljivih medijev.
Pravočasna in ustrezna uporaba medijev za lažje širjenje poslovnih
informacij.
Komunikacija je način, kako človek izraža svoje misli in zamisli, ustno ali
pisno.
Vsak ima svoj slog izražanja, a da bi bila sporočila drugim dosegljiva in da
bi učinkovito razložili svoje zamisli, mora biti izpolnjenih nekaj temeljnih
zahtev:
– jasnost konceptov in izrazov;
– dobro in tekoče obvladovanje jezika;
– sposobnost izražanja osebnih zamisli in konceptov ter prilagajanja
sloga potrebam občinstva.
5.
– Premisli otemi, namenu, pošiljatelju, prejemniku, mediju in sobesedilu
sporočila.
– Komunicira ob uporabi standardnih pravil za izbrani medij.
– Skrbno posluša, si dela zapiske, postavlja vprašanja in se posveti
zamislim, ki so tema komunikacije.
– Dekodira besede in slike, da bi razumel, kaj poskuša pošiljatelj
sporočiti.
– Za izražanje zamisli uporablja besede, ton glasu, telesno govorico,
kretnje, obrazno mimiko in vizualne pripomočke.
– Učinkovito preklaplja med sprejemanjem in izražanjem zamisli sem ter
tja med vsemi, vključenimi v komunikacijo.
– Razume možnosti in omejitve sleherne tehnološke komunikacije od
telefonskih klicev do elektronske pošte in kratkih sporočil.
– Pri komunikaciji z ljudmi na daljavo sporočila oblikuje v besede, stavke
in odstavke.
6.
– Zna zagotovitiinformacije ter prositi zanje na medosebni ravni in
znotraj delovne skupine.
– Sposoben je prilagajati svoje komunikacijske sloge in strategije
potrebam okolja ter posameznikom in kolektivnemu občinstvu.
– Zna razlikovati med interaktivnimi in komunikativnimi konteksti ter
prepoznava specifične strategije komuniciranja in zagotavljanja povratnih
informacij, ki jih uporabljajo sodelavci in nadrejeni.
– Zna dajati in sprejemati informacije ob pomoči orodij (verbalna
komunikacija, pisna oblika, telefon, računalniško podprta komunikacija
itd.).
– Zna kodirati in dekodirati verbalna in neverbalna sporočila ter takšna,
poslana z drugimi sredstvi.
– VERBALNA: komunikacija,ki je izražena z besedami,
»vsebina« glasu, tj. semantični register (raven težavnosti ter izbira besed
ali idiomov), formalnost in neformalnost, značilnosti govora, skladnje itd.
– PARAVERBALNA:
»znotraj« glasu,
tj. ton, glasnost, hitrost, premolki, izgovarjava, artikulacija itd.
– NEVERBALNA: telesni gibi, obrazna mimika,
drža, kretnje, obrazna mimika in pogled, proksemika (gibanje in položaj
ljudi v prostoru), obleka in modni dodatki.
9.
– Verbalna sporočila:besede, ki jih izbiramo
Kritične, grajajoče, obsojajoče in obtožujoče besede po navadi ustvarjajo
odpor in obrambno držo, ki ne vodi v tvorno reševanje problemov.
Učinkovito sporočanje zahteva, da svoje mnenje izrazimo čim bolj na
kratko in strnjeno.
Izbirajte svoje besede tako, da bo sporočilo čim jasnejše, ob tem pa se
izogibajte žargonu in nepotrebnim dodatnim informacijam.
Učinkovita verbalna sporočila:
1.so kratka, strnjena in organizirana;
2.ne vsebujejo žargona;
3.v poslušalcu ne zbujajo odpora.
10.
– Paraverbalna sporočila:kako izrečemo besede
Paraverbalna komunikacija se nanaša na sporočila, ki jih izražamo s
tonom, višino in hitrostjo govorjenja.
Gre za to, kako nekaj povemo, in ne za to, kaj sporočamo.
Stavek lahko zaradi poudarjenih besed in tona glasu dobi povsem
drugačen pomen.
Nekaj pomembnih poudarkov o paraverbalni komunikaciji:
– Kadar smo jezni ali vznemirjeni, po navadi govorimo hitreje in z višjim
glasom.
– Kadar smo zdolgočaseni ali potrti, se naš govor navadno upočasni in
postane monoton.
– Kadar smo v obrambni drži, pogosto govorimo osorno.
11.
– Neverbalna sporočila:govorica telesa
Pomena neverbalne komunikacije ne smemo podcenjevati.
Z govorico telesa ves čas komuniciramo, če hočemo ali ne!
Neverbalna sporočila najbolj neposredno razkrivajo in sporočajo čustva.
Obrazna mimika:
Obraz je morda še najpomembnejši sporočevalec čustvenih informacij.
Obraz lahko zasije od navdušenja, energije in odobravanja, izraža zbeganost ali dolgčas ter
se mršči od nezadovoljstva.
Oči še posebej zgovorno izražajo veselje, žalost, jezo ali zbeganost.
Drža in kretnje:
Naša drža lahko ustvari občutek tople odprtosti ali hladne zavrnitve.
Na primer, kadar nam kdo sedi nasproti z rokami, sproščeno prekrižanimi v naročju, se
ustvari občutek pričakovanja in zanimanja.
Prekrižane roke na prsih izražajo neprožnost.
Ko kdo začne pobirati svoje stvari ali poseže po denarnici, s tem nakaže, da želi končati
pogovor.
12.
Trije sestavni delikomunikacije
Kot ste videli, je najpomembnejša
sestavina NEVERBALNI del komunikacije.
Drugi najpomembnejši del je
PARAVERBALNA komunikacija,
VERBALNA pa je šele na zadnjem mestu.
13.
Pomen doslednosti
Pri vsejsvoji komunikaciji bi si morali prizadevati, da bi pošiljali dosledna
verbalna, paraverbalna in neverbalna sporočila.
Kadar so naša sporočila nedosledna, se poslušalec lahko zmede.
Nedoslednost prav tako ustvarja nezaupanje in spodkopava možnosti za
vzpostavitev dobrega delovnega odnosa.
Kadar človek sporoča nasprotujoče si verbalne, paraverbalne in
neverbalne informacije, prejemnik po navadi upošteva neverbalne
informacije.
Oglejte si primer na sliki.
Kaj bi prej verjeli?
Kar vidite ali kar slišite?
14.
> Komunikacija jeučinkovitejša, kadar so vse njene
sestavine (verbalne, paraverbalne in neverbalne)
dosledno usklajene.
> Nasprotno pa nedoslednost vodi v nesporazume,
nezanesljivost in neprepričljivost.
> V takih primerih neverbalna in paraverbalna
sporočila prevladajo nad besedno vsebino!
15.
Ne pozabite ...
Dabi učinkovito sprejeli sporočilo, je ključnega pomena poslušanje!
Ko poslušamo, slišimo tisto, kar nam pripoveduje sogovornik, hkrati pa
se z njim psihološko povežemo.
Poslušati zahteva več kot zgolj slišati besede.
Zahteva željo, da bi razumeli drugo človeško bitje, spoštovanje in
sprejemanje ter pripravljenost odpreti um, da bi na stvari lahko pogledali
s sogovornikovega zornega kota.
Poslušanje zahteva veliko zbranosti in energije!
Zahteva, da svoje misli in načrte potisnemo v ozadje, se postavimo na
mesto drugega in poskušamo videti svet skozi njegove oči.
Resnično poslušanje zahteva opuščanje sodb, presojanja in odobravanja,
da bi poskusili razumeti izhodišča, čustva in poglede drugih.
Poslušanje, da bi razumeli, je resnično težka naloga!
Paul Watzlawick jebil od leta 1960 raziskovalec na
Inštitutu za mentalne raziskave v Palo Altu v
Kaliforniji.
Leta 1969 je skupaj z Janet Beavin in Donom
Jacksonom objavil svojo prvo knjigo Pragmatika
človeške komunikacije (Pragmatics of Human
Communication), ki je postala najpomembnejše in
najpogosteje navajano delo o komunikaciji.
V njej je postavil pet tako imenovanih aksiomov
(temeljnih pravil), po katerih poteka komunikacija.
Zdaj si bomo ogledali najpomembnejše aksiome.
18.
1. aksiom
Ne moremone komunicirati.
Prvi aksiom namiguje, da komuniciramo v vseh
družbenih situacijah; vedno kaj sporočamo, tudi
kadar ne govorimo.
Vse vedenje (neverbalno in verbalno) je po svoji
naravi komunikativno, ljudje pa niso sposobni
»nevedenja«.
Delovanje in nedelovanje, besede in molk, jok in
smeh – vse to drugim nekaj sporoča.
19.
2. aksiom
Vsebinski inodnosni vidik komunikacije
To pomeni, da ima vsako sporočilo dva vidika.
Vsebinski vidik sporoča informacije in podatke, se
pravi »kaj«, in se po navadi prenese verbalno, z
jezikovnimi sredstvi.
Odnosni vidik določa način, »kako« naj prejemnik
razume informacije, ter ta del sporočila pošiljatelj
pogosto odda neverbalno s tonom glasu, izbiro
besed, kretnjami in obrazno mimiko.
20.
3. aksiom
Med vzrokein posledice v komunikaciji »postavite
ločila«.
Pomen tega aksioma se nemara zdi bolj zapleten,
kot je v resnici.
Najbrž vsi poznamo položaj, ko osebi, zapleteni v
prepir, druga drugo obtožujeta, da je prva začela.
To se v odnosih precej pogosto dogaja.
Značilen primer je ženska, ki se pritožuje, ker njen
mož ves čas visi v gostilni, on pa trdi, da čepi v
gostilni, ker se žena ves čas pritožuje.
21.
Če povzamemo ...
Nemoremo ne komunicirati
Vsebinski in odnosni vidik komunikacije
Med vzroke in posledice v komunikaciji
»postavite ločila«
22.
»Ovire« so edino,kar omejuje
učinkovitost komunikacije
Med vsemi ljudmi obstajajo pomenske ovire, zaradi
česar je komunikacija veliko težja, kot se morda
večini zdi.
Napačno je domnevati, da vsakdo, ki zna govoriti,
zna tudi komunicirati.
Ker večji del našega izobraževanja ljudi navaja na
napačen sklep, da je komunikacija lažja, kot je v
resnici, morda dvignejo roke in obupajo, ko naletijo
na težave.
23.
Ovire lahko obstajajov vsakem od treh sestavnih
delov komunikacije (verbalnem, paraverbalnem in
neverbalnem).
Zato je koristno opisati nekaj pogostih okoliščin, ki
neizbežno negativno vplivajo na komunikacijo.
Izkrivljanje jezika
Miselni vzorci
Napetost med sogovorniki
Pomanjkanje časa
Motnje
24.
Izkrivljanje jezika
Uporaba skupnegajezika ne zagotavlja vzajemnega razumevanja med sogovorniki (različni
materni jeziki, strokovni žargon, dolgi stavki, nobenih eksplicitnih domnev, preobilje
informacij).
Miselni vzorci
Miselni vzorci so načini razlaganja stvarnosti in so misli v strnjeni obliki na podlagi izkušenj,
ki nam omogočajo razumeti stvarnost in jo razvrščati v kategorije.
Toda miselni vzorci vplivajo na razmišljanje in ga silijo v ozke meje.
Napetost med sogovorniki
Prejšnje nezadovoljive komunikacije, čakanje, preden dobimo priložnost za komuniciranje,
negativen odnos, »branje misli« ali vnaprejšnje pričakovanje povedanega.
Pomanjkanje časa
Kadar je časa malo, se zmanjšajo možnosti za odpiranje, pozornost in razumevanje.
Motnje
Sovražnost, strahospoštovanje, ravnodušnost, kultura, razredna pripadnost, jezik, vročina,
mraz, lakota, žeja, hrup.
25.
Kaj se zgodi,ko hočete
nekaj sporočiti?
Zdaj vam bomo pokazali, kaj se zgodi, kadar
komunicirate:
Ko hočete vi sporočiti 100 %, si drugi zapomni samo
10 %.
To je običajno ... Brez panike!
To je običajno!
Dobre medosebne komunikacijskeveščine nam
omogočajo učinkovitejše delo v skupinah in timih, ki
so lahko formalni, denimo v službi, ali neformalni,
denimo med prostočasnimi dejavnostmi.
Medosebne komunikacijske veščine so bistvenega
pomena za razvijanje drugih ključnih življenjskih
veščin.
Če znamo dobro komunicirati z drugimi, pogosto
veliko lažje rešujemo težave, ki se neizogibno
pojavljajo v zasebnem in tudi v poklicnem življenju.
Oglejmo si nekaj komunikacijskih slogov
28.
– Je pasiven?
Pasivenje človek, ki pri komunikaciji ne uporablja najboljših
komunikacijskih orodij.
Govorni kanal ni vzpostavljen.
Človek je pretirano sramežljiv ali plašen.
Po navadi govori tiho, čustveni ton razkriva sramežljivost in
podrejanje, izogiba se neposrednemu soočenju, njegovo
edino obrambno orožje je »pritoževanje«.
Neverbalna komunikacija je nerodna in nedosledna.
Pobeša pogled, težko gleda sogovorniku v obraz.
Po navadi razkriva nizko samospoštovanje.
29.
– Je agresiven?
Agresivnislog je značilen za človeka, ki rad tepta druge.
Po navadi govori vse glasneje, pogosto uporablja zajedljiv
ton, rad ponižuje druge.
Agresivnost je pogosto obrambni mehanizem.
Ta slog želi podrediti drugega, onemogočiti ugovarjanje, ob
tem pa hitrost govorjenja ne pušča prostora za molk.
Neverbalna komunikacija je zelo izražena, skoraj nevzdržna..
30.
– Je asertiven?
Asertivnislog uporablja človek, ki ima zelo rad stike z
drugimi.
Najbolj se zanaša na najučinkovitejše orodje – glas – in
spoštuje druge, ob tem pa v polni meri uporablja tudi
neverbalno komunikacijo.
Trden in samozavesten, prizna svoje napake, sprejme kritiko
in zna tudi sam tvorno kritizirati.
Odlično obvladuje neverbalno komunikacijo.
Njegova drža je vzravnana, a ne toga, umirjeno usmerja tok
komunikacije.
.
31.
Ne glede nato, ali so stranke ali
uporabniki, prijatelji ali znanci, ljudje
vedno prinesejo s seboj ves svoj »svet«.
In pogosto je to »svet« zmede in
negotovosti.
Kako lahko poskusimo zmanjšati
zapletenost in negotovost tega sveta?
32.
Strateški dialog jetehnika za
zmanjševanje zapletenosti in
negotovosti tega sveta, z njim pa
ponudimo alternative v obliki vprašanj
(lijak) in nato slišano povemo z drugimi
besedami (parafraziranje).
33.
Primer
A:Nocoj bi šelven!
B:Kako, v paru ali z družbo?
A:Ne, v bistvu bi mi bil še najbolj všeč večer v dvoje ...
B:Bi kaj jedel ali šel ven šele po večerji?
A:Ne, po mojem je bolje kaj početi po večerji.
B:Kaj razgibanega, denimo ples, ali kaj bolj umirjenega,
morda kak film?
A.Hm ...
Po mojem kino ni slaba ideja ...
.
34.
Komunikacijske veščine nisoomejene le na
neposredno interakcijo z drugimi ljudmi in na
izgovorjene besede.
Tudi zmožnost jasnega in učinkovitega pisanja
je bistvenega pomena za dobro komunikacijo,
zato pisne veščine ne bi smele biti omejene
le na novinarje ali poklicne pisatelje.
Slabo napisano sporočilo je zoprno za bralca,
potencialno pa lahko povzroči škodo tudi
avtorju!
35.
Slabo razvite pisneveščine ustvarjajo slab
prvi vtis in mnogi bralci se v hipu odzovejo
negativno, če opazijo pravopisne ali slovnične
napake.
Pravilna slovnica, stava ločil in pravopis so v
pisni komunikaciji ključnega pomena.
Bralec si bo ustvaril mnenje o vas na podlagi
vsebine in tudi oblike, zaradi napak pa bo
njegov vtis zelo verjetno negativen.
36.
Svoj pisni izdeleklahko preverite tako, da ga
preberete na glas, s tem pa boste izboljšali
tudi svoje pisne veščine.
Glasno branje vas prisili, da berete počasneje
in tako opazite napake, ki bi jih oko sicer kar
preskočilo.
Pisne veščine lahko izboljšate tudi z branjem;
ko berete, si širite besedišče in spoznavate
drugačne sloge pisanja.
37.
A najboljši načinza izboljšanje pisanja je pisanje
samo.
Za vajo pišite besedila, ki vam jih nikomur ni treba
pokazati.
Ko si boste pridobili več samozavesti, boste morda
svoje zapise z veseljem pokazali prijateljem ali
drugim, in ko jih boste, jih prosite za iskrene
povratne informacije in tvorno kritiko.
Morda boste celo našli prijatelja ali sodelavca, ki bo
pripravljen prevzeti vlogo mentorja in delati z vami,
medtem ko boste razvijali svoje pisne veščine.