Enota 1: Uvod v ekološko vrtnarjenje

1. IO2: Usposabljanje iz ekološkega vrtnarstva (na osnovi ECVET) za
učence s posebnimi potrebami
Enota 1: Uvod v ekološko vrtnarjenje
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

2. Uvod
 V zadnjih letih povpraševanje po ekološko pridelani zelenjavi raste. Zato se vedno več kmetov
preusmerja v ekološko pridelavo.
 Zaradi povečevanja obsega ekološkega pridelovanja zelenjave se povečuje potreba po
izobraževanju o ekološkem vrtnarjenju in zanimanje za pridobivanje novih znanj, veščin in
sposobnosti.
Ta modul predstavi osnovna načela, definicije in zahteve za ekološko pridelovanje zelenjave.
Najprej pa nas seznani z nekaterimi pomembnimi temami ekološkega kmetijstva nasploh, z
njegovo zgodovino in začetniki, z razliko med ekološko in konvencionalno pridelavo, zakonodajo za
ekološko kmetijstvo ipd.

3. Ekološkokmetijstvo je eden od redkih sektorjev v EU, ki
nenehno raste, in to celo v letih krize.Ekološkokmetijstvo
ugodno vpliva na trajnostni razvoj države ali regije s štirih
vidikov:
GOSPODARSKI
visoka dodana vrednost
nov trg
nezapolnjena tržna niša
možnost izvoza
OKOLJSKI
varuje okolje
ohranja rodovitnost tal
varuje biotsko raznovrstnost
ZDRAVSTVENI
pridelava varne in kakovostne
ekološke hrane
SOCIALNI
večja potreba po delu -
zaposlovanju
vključevanje ranljivih skupin in
skupin z manj možnostmi

4. Definicija ekološkega kmetijstva
“Ekološko kmetijstvoje sistem pridelovanja,ki ohranja zdravjetal, ekosistemov in
ljudi. Temelji na ekološkihprocesih, biotski raznovrstnosti inciklih, ki so prilagojeni
lokalnim razmeram,in ne na uporabi sredstev z nezaželenimi učinki.Ekološko
kmetijstvozdružujetradicijo,inovacijoin znanost v dobro okolja in spodbuja
pravičneodnose in dobro kakovost življenjavseh vključenih.”
To jedrnato definicijo ekološkega kmetijstva je sprejel IFOAM (Mednarodna zveza gibanj za
ekološko kmetijstvo). Odraža štiri načela ekološkega kmetijstva.

5. “Ekološko kmetovanjeje celosten pridelovalni sistem upravljanja,ki spodbuja in
povečuje zdravjeekosistemov,vključnoz biotsko raznovrstnostjo,biološkimi cikli in
biološko aktivnostjotal.
Poudarja prednost metod kmetovanja pred uporabo sredstev,ki ne izhajajo s
kmetije.
Za izpolnjevanjekaterokoli posebne naloge znotraj kmetije kjer je le mogoče
uporablja agronomske,biološke in mehanske metode, ne pa umetnih materialov.”
(Komisija Codex Alimentarius, FAO/WHO, 1999)
Definicija ekološkega kmetijstva

6. Razvoj ekološkega kmetijstva v Evropi
 Ustanovitelj sodobnega ekološkega
kmetovanja je Albert Howard, ki je v času
svojega bivanja v Indiji (1905-1924) beležil
tradicionalne indijske prakse kmetovanja in jih
opredelil kot bolj ustrezne od njemu poznane
konvencionalne prakse kmetovanja.

7. 1924
 V Nemčiji je Rudolf Steiner (utemeljitelj
biodinamičnega kmetovanja) imel sklop
predavanj v Kobervitz-u, pri čemer je poudaril
vlogo kmeta pri vzdrževanju ravnovesja med
živalmi, rastlinami in tlemi.
 Zdrave živali so odvisne od zdravih rastlin, zdrave
rastline od zdravih tal, zdrava tla pa od zdravih
živali in njihovih iztrebkov.

8. 1939
 Izraz “organic farming” (“ekološko kmetijstvo”) se uporabi
prvikrat.
 Uvede ga Lord Northborn (Walter James).
 Izraz izhaja iz njegovega razumevanja kmetije kot
organizma.

9. 1939
 Prva znanstvena primerjava med ekološkim in konvencionalnim
kmetovanjem.
 Delo sira Alberta Howarda je spodbudilo Lady Eve Balfour, da je
začela s t. i. Haughley-jevim preizkusom v Veliki Britaniji.
 Štiri leta kasneje je Lady Eve Balfour izdala knjigo “Živa tla” z
opisi preizkusa.
 Knjiga je postala zelo priljubljena in je privedla do ustanovitve
prvega združenja za ekološko kmetovanje (v veliki Britaniji) -
“Soil Association”.

10. 1946
V Veliki Britaniji je “Soil Association” ustanovila skupina kmetov, znanstvenikov in
strokovnjakov za prehrano, ki spremljajo neposredne povezave med kmetijskimi
praksami in zdravjem rastlin, živali in ljudi.
Danes je “Soil Association” vodilna ekokmetijska organizacija v Angliji. Cilji
organizacije so študij, razvoj in promocija trajnostnega odnosa med tlemi, rastlinami,
živalmi, ljudmi in biosfero z vidika pridelave zdrave hrane in drugih pridelkov za
ohranitev in izboljšanje okolja.

11. 1947
 V Franciji se začne razvijati ekološko kmetijstvo, saj se zdravniki in ljudje vse
bolj zavedajo rakotvornosti kemikalij v kmetijstvu.
1950
 V 1950-ih je trajnostno kmetovanje postalo predmet raziskovalnega interesa,
ki se je pred tem osredotočal le na nove kemične pristope v kmetijstvu.
 Jay Rodell spodbuja izraz in metode ekološkega kmetovanja v ZDA, predvsem
med kupci.

12. 1962
 Rachel Carson, ena najbolj vplivnih oseb 20-ega stoletja, je
izdala knjigo Tiha pomlad, ki je spremenila svet. Opisuje vpliv
DDT-ja in drugih pesticidov na okolje.
 Knjiga je postala uspešnica marsikje po svetu.
 Marsikdo verjame, da je bila ta knjiga razlog, da so oblasti v
ZDA v letu 1972 prepovedale uporabo pesticida DDT.

13. 1970
 Številne organizacije in gibanja postajajo pozorni na
onesnaževanje okolja. Zanimanje za ekološko kmetovanje
narašča.
 Bolj ko je jasna razlika med ekološkim in konvencionalnim
kmetovanjem, bolj se cilji ekološkega kmetovanja usmerjajo k
promociji uživanja izdelkov iz regije.

14. 1972
• V Franciji ustanovijo Mednarodno zvezo gibanj ekološkega kmetijstva -
IFOAM.
• Glavni cilj organizacije je razširjanje informacij o načelih in praksah
ekološkega kmetovanja po vsem svetu.
• Do leta 1978 se je organizaciji pridružilo že več kot 100 članov iz 25 držav.
• Hiter razvoj priljubljenosti ekološkega kmetijstva v preteklih nekaj letih je
povečal število organizacijčlanic IFOAM na več kot 500 članic iz 100 držav.
• IFOAM razvija tako imenovane Osnovne standarde ekološke pridelave
(Osnovni standardi, IFOAM norme) ki vzpostavljajo temeljna načela in
pravila. Dopolnjujejo se vsake štiri leta.

15. Zdrava tla, rastline,
živali, ljudje =
zdrav planet.
Posnemanje in
ohranjanje
naravnih sistemov.
Enakost,
spoštovanjein
pravica za vsa živa
bitja.
Za vse
prihodnje
generacije.
Načela ekološkega kmetijstva

16. Načela ekološkega kmetijstva
Načelo zdravja:
Ekološko kmetijstvo ohranjain
spodbujazdravje tal, rastlinin človeka
kot nedeljivoceloto. Kot prvi člen v
tej verigi je ohranjanjezdravja tal zelo
pomembno.
Načelo ekologije:
Ekološko kmetovanje je osnovano na živih
ekoloških sistemih in ciklih, delu z njimi in
pomoči pri vzpostavljanju le-teh. Pridelava
hrane je sama sestavni del lokalne
ekologije. Bolj ko je pridelava hrane
uglašena z ekologijo, manj je možnosti za
nastanek velikih problemov.
Načelo pravičnosti:
Ekološko kmetijstvo temelji na
odnosih,ki zagotavljajo pravičnostv
okolju in življenjskihpriložnostih.To
načelo človeškain socialnavprašanja
prepoznavaza enako pomembna kot
skrb za varstvookolja.
Načelo skrbnosti:
Kmetovatije treba na preudaren in
odgovorennačin, da varujemo
zdravje in dobrobitsedanjihin
prihodnjihgeneracijin okolja.To
zahteva,da razmišljamo onkraj “tu”
in “zdaj”.

17. Zakonodaja na področju ekološkega kmetijstva v Evropi
1980
 V 1980-tih pritisk različnih skupin pridelovalcev in kupcev na razvoj
zakonodaje na področju ekološkega kmetovanja naraščal.
 Posledica pritiska je bilo osnovanje prvih zakonodajnih aktov, ki so jih
vlade sprejele na področju ekološkega kmetovanja.

18. Potrebo po razvoju zakonodaje in osnovanju enotnih pridelovalnih standardov
ter sistema certificiranja določajo:
 povečanje rasti ekološke pridelave;
 povečano povpraševanje po ekoloških živilih;
 zagotavljanje pravične konkurence med ekološkimi pridelovalci;
 zagotavljanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v živila, označena kot
ekološka.

19. 1991
• Leta 1991 so v Evropski uniji oblikovali prva pravila enotnega označevanja
ekoloških živil.
• Certifikacija, ki je bila do tedaj prostovoljne narave, je postala obvezna za
vse pridelovalce in tudi za uvoznike ekoloških surovin in živil.
• Vsi pridelovalci, ki želijo pridobiti certifikat ekološkega kmetijstva za svoje
pridelke, morajo izpolnjevati določila Uredbe Sveta EU 2092/91, ki postaja
enotni standard za ekološko pridelavo.
• Uvod v Uredbo EK je del reforme skupne kmetijske politike EU in
predstavlja zaključek procesa uradne prepoznave ekološkega kmetovanja
vseh tedanjih 15 članicah EU.

20. • Prvotno je Uredba o ekološkem kmetijstvu veljala samo za rastlinske
pridelke.
• Leta 1999 Uredba 1804/98 uvede dodatna navodila za izdelke živalskega
porekla. Določila se nanašajo na načine krmljenja, preprečevanja bolezni,
veterinarske oskrbe, varstva živali, živinoreje in rabe hlevskega gnoja.
• Uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO) in proizvodov iz le-teh
je popolnoma prepovedana, sočasno pa je dovoljen uvoz izdelkov iz dežel
tretjega sveta, v kolikor imajo uveljavljene enakovredne sisteme pravil in
nadzora.

21.  Pomembnost prve Uredbe o ekološkem kmetijstvu EU temelji na dejstvu
vzpostavljanja enakih minimalnih standardov na območju celotne EU.
 Utrjuje zaupanje potrošnika pri nakupu ekoloških izdelkov, za katere veljajo isti
standardi, kjerkoli v EU.
 Države članice in zasebne organizacije v EU imajo možnost uveljavljati svoje
dodatne, bolj zavezujoče/višje standarde.

22.  V letu 2009 je Uredbo Sveta EU 2092/91 odpravila nova Uredba (EC)
834/2007, ki povzema vse spremembe v zakonodaji evropskega ekološkega
kmetijstva v zadnjih šestnajstih letih.
 Uredba (EK) 843/2007 izpostavlja osnovna načela in cilje ekološkega
kmetijstva. Natančne določbe pa so zapisane v naslednji Uredbi (ES)
889/2008.

23. Tudi druge države uvajajo zakonodajo:
 Japonski kmetijski standard (JAS-Japanese agricultural standard) je
stopil v veljavo v letu 2001.
 Leta 2002 je Oddelek za kmetijstvo v ZDA razvil Nacionalni program
ekološkega kmetijstva (NOP), ki ureja uporabo izraza “ekološki”
(pridelek, živilo).
Trenutno EU sistema ZDA in Japonske priznava za enakovredna
evropskemu.

24. Evropska zakonodaja
Uredba Sveta št. 2092 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi
kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih
proizvodov in živil je veljala do 31. 12. 2008.
28. junija 2007 je začela veljati Uredba Sveta (ES) št. 834/2007, ki
razveljavlja predhodno uredbo.
Uredba komisije (EK) št. 889/2008 s 5. septembra 2008 dopolnjuje
Uredbo št. 834/2007, tako da podrobneje določa pravila o ekološki
pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave,
označevanja in nadzora.

25. Zakonodaja v Sloveniji
V Republiki Sloveniji področje ekološkega kmetovanja urejajo sledeči zakoni:
 Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
 Zakon o kmetijskihzemljiščih (ZKZ)
 Zakon o gozdovih (ZG)
 Uredba o dopolnilnihdejavnostihna kmetiji
 Zakon o agrarnihskupnostih
 Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavohrane, ki so strateškega pomena za
RepublikoSlovenijo
V Sloveniji ekološko kmetijstvo urejajo veljavne uredbe EU ter nacionalni
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
(Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19 – popr.), ki temelji na Zakonu o kmetijstvu.

26. V skladu z Uredbo ES 834/2007 velja:
Ekološka pridelava je celovit sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in
pridelave hrane, ki združuje:
• najboljšo okoljsko prakso,
• visoko raven biotske raznovrstnosti,
• ohranjanje naravnih virov,
• uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in način pridelave v skladu s
preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih
snovi in postopkov.

27. Ekološka pridelava hrane v Evropi temelji na Uredbi št. 834/2007
Ena ključnih razlik med ekološkim in konvencionalnim kmetijstvom je v
uporabi sintetičnih gnojil in kemično sintetičnih pesticidov.
Uredba omejuje rabo organske snovi iz konvencionalnih virov, ureja poreklo
semen in sadik, zahteva primerno beleženje in dokumentiranje na kmetiji/v
obratu, ter nadzor in certificiranje pridelkov oziroma živil.
Pridelovalci, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe, so upravičeni do pridobitve in
uporabe znaka “ekološki”.

28. Uvod v ekološko vrtnarjenje –
Resnice in zmote o ekološki hrani –
razgovor v razredu
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

29. Resnice in utvare o eko hrani
Angleži jo imenujejo “organska”.
Francozi, Italijani in Avstrijci ji pravijo “bio”!
Nemci, Nizozemci in Slovenci ji pravimo “eko”.
 Vsa ta poimenovanja se nanašajo na enako
(vse bolj priljubljeno) hrano.
 V Sloveniji je uradni izraz “ekološka” hrana,
čeprav je dovoljena tudi sopomenka “bio”.

30. Ekološka živila
 Kakorkoli jih imenujemo, so ti pridelki in živila pridelani brez kemičnih
gnojil, sintetičnih pripravkov in gensko spremenjenih organizmov,
predelani in pakirani skladno s standardi kmetijskepridelave v EU.
 Na kratko, ti proizvodi so ekološki (biološki), ne vsebujejo gensko
spremenjenih organizmov in so pridelani na način, ki je kar najbližji
njihovemu naravnemu razvoju.

31.  Pridelani so brez kemično-sintetičnih (“umetnih”) gnojil. Pri
njihovi pridelavi je dovoljena le uporaba naravnih gnojil.
 Ekološko kmetovanje ne dovoljuje uporabe herbicidov in drugih
kemično-sintetičnih pesticidov, prav tako ne uporabe kemično-
sintetičnih gnojil.
Ekološka živila

32. V družbi se pojavlja veliko mitov o kakovosti in značilnostih
ekoloških živil
Nekaj najbolj običajnih resnic in utvar o ekoloških živilih:
Mit 1. Ekološkaživilaso bolj okusna od drugih
Mit 2. Ekološkaživilaso samo sadje in zelenjava
Mit 3. Ekološkaživilaso dražja kot proizvodi konvencionalnegakmetovanja
Mit 4. Ekološkaživilaso dobra za zdravje
Mit 5. Ekološkaživilaso bolj obstojna, saj so brez pesticidov

33. Mit 1: Ekološka živila so bolj okusna od drugih
 Okus je odvisen od posameznega primerka in od sorte
rastline.
 Na primer, nekatere sorte paradižnika imajo ne samo lepši
videz, temveč tudi boljši okus.
 Tudi na prostem gojena zelenjava je včasih okusnejša od tiste,
ki je vzgojena v rastlinjaku.
 Večina ekološkega sadja in zelenjave pa ima bogatejši okus in
večjo vsebnost vitaminov, mineralov in hranil, saj celične
strukture rastlin ne motijo kemični dodatki, umetna gnojila,
pesticidi …
 Ekološka hrana je bolj zdrava, ker vsebuje več vitaminov,
predvsem vitamina C.
 Prav tako vsebuje več koristnih mineralov in elementov, kot
npr. kalcij,magnezij, železo in krom, ter več antioksidantov.
 Prosimo,pogovorite se o svojih izkušnjah!

34. Mit 2: Ekološka živila so le sadje in zelenjava
 Ekološko lahko pridelujemo vse rastline, ki niso gensko spremenjene in
katerihpridelava je najboljpodobna njihovemunaravnemu razvojuv okolju.
 Ekološka so lahko žita kot npr. rž, ječmen, pšenica in industrijski/tehnični
izdelki, kot so vlaknine (bombaž) in seveda tudi živalski proizvodi (mleko,
jajca, meso).
 Ekološka živinoreja ne preprečuje le genske manipulacije živali, temveč
morajo biti živali tudi krmljene z okoljuprijazno krmo.
 Živila iz ekološko vzgojenih rastlin in živali, kot npr. meso, mleko, jajca, ki
niso obdelani s kemičnimi sredstvi, so prav tako lahko ekološki.
 Prosimo,pogovorite se o svojih izkušnjah! Poiščite primere!

35. Mit 3: Ekološka živila so dražja od živil iz konvencionalnega
kmetijstva
 Razvoj ekološkega kmetijstva še vedno zahteva precej višje
stroške naložb, več ročnega dela, mehanizirane obdelave
namesto kemije in dodatne stroške certificiranja.
 Paradoksalno je, da so pridelki, ki varujejo okolje (rastejo brez
pesticidov, kemičnih gnojil in uporabe dragih kmetijskih orodij) v
modernem svetu “prestižno blago”. Tudi zato, ker so donosi na
hektar manjši.
 Višji strošek ekološke hrane je razlog za nedostopnost te hrane
večjemu krogu ljudi.
 Prosimo,pogovorite se o svojihizkušnjah! Poiščite primere!

36. Mit 4: Ekološka živila so dobra za zdravje
 Ekološka hrana glede na raziskave vsebuje več vitaminov,
mineralov in antioksidantov, kot primerljiva konvencionalna
hrana.
 Ekološko mleko in meso npr. vsebujeta več omega-3 maščob.
 Dejstvo, da ekološka hrana ne vsebuje preostankov pesticidov,
je dovolj, da jim ljudje dajejo prednost.
 Ekološki proizvodi so idealna osnova za otroško hrano. Poleg
tega, da so surovine pridelane ekološko, ti proizvodi tudi ne
vsebujejo umetnih sladil, barvil, konzervansov.
 Le zelo omejen del prehranskih dodatkov, emulgatorjev in
stabilizatorjev prehranske industrije je dovoljenih v pridelavi
ekološke hrane.
 Prosimo, pogovorite se o svojih izkušnjah! Poiščite primere!

37. Mit 5: Ekološka živila so bolj obstojna, saj ne vsebujejo pesticidov
 Ekološko sadje in zelenjava so bolj obstojni, saj njihova ovojnica vsebuje
manj vode in ne vsebuje pesticidov in regulatorjev rasti.
 Vendar pa je nepredelano ekološko mleko in ekološko meso pa je manj
obstojno, saj ne vsebuje konzervansov in stabilizatorjev.
 Prosimo,da se pogovoriteo svojihizkušnjah! Poiščite primere!