2. Informativne in izobraževalne
vsebine, odgovori na aktualna
vprašanja, za aktivno raziskovanje
in kulturno ustvarjanje.
KAŽINOVI
PROJEKTI:
PrimorskištudentskiuniverzitetničasopisKažinISSN:1854-0201
Vodjaskupinezamedije:MitjaTretjak(mitja@soup.si).Glavnaurednica:JanaŠpilar(jana.spilar@soup.si).Urednikfotografije:DenisZupan(denis@
soup.si).Foto:DenisZupan,DeanPellizer,ManuelKalman,TanjaŽuvela.Novinarji:MatjažČermelj,VeraČipev,AlenkaČuš,BlažkaDrole,MonikaFurlan,
MarkoGavriloski,MarkoGregorc,ĐejmiHadrović,PetraJapelj,VesnaLešnik,NežaPavšič,AgataVenier,MonikaVrečar,ŽivaŽagar,TanjaŽuvela.
Lektoriranje:NatalijaMozetič,BojanaSelinšek.Tehničniurednik:KlemenTominšek.Oblikovanje:RokKlemenčič,KlemenTominšek.
Ilustracije:RokKlemenčič.Tisk:TiskarnaVEKKoperd.o.o.Naklada:3000izvodov.Brezplačenizvod–nizaprodajo.Izdaja:Študentskaorganizacija
UniverzenaPrimorskem,Pristaniškaulica3,6000Koper,spletnastran:www.soup.si,e-pošta:info@soup.si.Naslovuredništva:Pristaniška3,6000
Koper,spletnastran:www.soup.si/kazin,e-pošta:kazin@soup.si,mobilnitelefon:031452000.Oglasnotrženje:trzenje@soup.si.
Generacija Y
N
edavno sem na FB-ju prebrala besedilo v
statusu direktorice manjšega podjetja in še
celo jaro kačo komentarjev na njeno objavo.
Tema: generacija Y. Na kratko: zvenelo je tako, kot
da je generacija Y fuj in fej; neodgovorna, razvajena,
nesramna, si veliko oziroma preveč dovoli. Ti mulci si
mislijo, da so najbolj pametni na celem svetu, ne da se
jim delati, verjamejo, da jim bo vse padlo z neba … Če kaj ni po njihovem okusu,
te takoj vlačijo po sodiščih … Z generacijo Y je torej cel kažin! Torej tudi z mano
in vami?
O generaciji Y sem tako mimogrede že kar dosti slišala, saj se o njej govori že
najmanj dve leti, vendar sem se zdaj odločila, da poiščem še malo bolj natančne
informacije. V spletni iskalnik sem vtipkala geslo »generacija Y« in izvedela, da
vanjo po temeljnem merilu – letnici rojstva – nedvomno spadam tudi sama.
Generacija Y naj bi namreč zajemala rojene med letoma 1984 in 1994, po
nekih drugih podatkih pa naj bi šlo še za večji razpon, in sicer od 1976 do 2001.
Brala sem dalje in se celo našla med nekaterimi opisi. Med drugim naj bi bilo
za nas značilno, da imamo radi zabavo, lagodno in udobno življenje, da smo
tehnološko pismeni, saj smo odraščali v dobi invazije elektronske tehnologije
ter spremljamo novosti na tem področju. Želimo spremembe, v službi želimo
soodločati in biti pomembni oziroma zasedati višje položaje ter imeti visoko
plačo.
Vse lepo in prav, vendar nikoli nisem marala kalupov in posploševanja ali po
domače: metanja vseh in vsega v isti koš. Ti si ta, jaz sem ta! Jaz sem študent,
ti si javni uslužbenec, jaz sem Primorec, ti si Prekmurec, jaz sem Slovenec, ti si
Srb. Jaz sem pripadnik X generacije, ti pa Y. Jaz sem tak, ti tak, ker sem prav
tak, sem boljši kot ti. Ljudje pa tako radi ukalupljamo, predalčkamo, morda zato,
ker mislimo, da bo svet v tej svoji neurejenosti, kaotičnosti tako bolj urejen. Ne
pristajamo na mešanice ali sestavljanke. Vse in vsakogar želimo opredeliti,
vendar pa to ni enostavno, saj smo ljudje veliko bolj zakomplicirana, večplastna
bitja, v sebi nosimo več zgodb kot samo eno. In spreminjamo se. Morda se
bom čez 30 let na kakšnem na novo izumljenem mediju tudi sama jezila nad Z
generacijo, ki misli, da lahko spremeni svet.
JANA ŠPILAR,
glavna urednica
KAŽINA
UVODNIK
3. KAZALO
4 Napovednik
6 (o)glasna deska
7 Kažinova akcija
11 Resno je stresno
(izpitno obdobje)
12 Naj slovenski praznik
13 Podjetna Primorska
14 Veliko denarja, malo
muzike
16 Veliko dela z malim
delom
17 Faca meseca – Jaša
Hedžet
18 Potrošništvo, pravice,
študenti
20 Ne/pravičnost na
preizkušnji
22 Zbolel sem … kam po
opravičilo?
23 Prisegam, da lažem
24 Navijaštvo kot način
življenja
26 Fotojota
28 Pismo iz tujine
29 Planet študent na
planetu Zemlja
30 Brez slabe vesti
32 Iz nekje vmes
33 Intervju: Goran Vojnović
37 Obalna krčma
38 Kolumna – Matija
Stepišnik
39 Kolumna – Andrej Černic
41 Potopis: Pariz
45 Je bilo prej jajce ali
umetnik
46 Spodbujanje ustvarjalnosti
ali ustvarjanje spletk
47 Obišči
48 Preberi
49 Poslušaj
50 Poglej
51 Kažin meseca
Ob nastajanju pričujočega Kažina me je
doletela misel. Da ne bi prehitro potegnil
napačnega zaključka, sem pregledal še vsebine
nekaterih drugih tiskanih in spletnih medijev,
pri čemer sem (hote ali nehote) privilegiral tiste
naslove in rubrike, ki ciljajo na vzpostavitev
stika z bralci. Ob prebiranju člankov je moj sum
pridobil vedno več potrditev in vprašal sem se,
zakaj se to dogaja.
Ugotovil sem namreč, da se veča število takih
rubrik, rubrikic in kotičkov, kjer se bralcem
streže z bolj ali manj uporabnimi nasveti.
Vse več je razlag, kako naj se bralci znajdejo
v različnih vsakodnevnih situacijah. In ne samo to: avtorji člankov
bralcem ponujajo rešitve za zagate, ki bi jih lahko po mojem mnenju
vsakdo rešil tudi in predvsem sam: z enostavnim klikom ali klicem,
obiskom ustrezne pisarne itd. Vendar očitno ni tako – ne znajdemo
se več ali pa nas v to skušajo prepričati tisti, ki nam dopovedujejo, da
potrebujemo nasvet …
Ali dejansko kar naenkrat potrebujemo dragocene nasvete in navodila
za uporabo našega vsakdanjika? Ali so se banalna opravila resnično
spremenila v težko premostljive ovire in nevarnosti, ki postavljajo pod
vprašaj naš obstoj? Smo zaradi njih tako negotovi? Morda ravno v
tem tiči problem – v splošni negotovosti? Ali zaradi nje potrebujemo –
in nato iščemo – zagotovila, nasvete, navodila?
Za državljanske pravice sicer že dolgo skrbijo različni varuhi in
branitelji pravic, ki si prizadevajo predvsem za spoštovanje pravil
in pravic, vendar sprašujem se, zakaj in od kdaj ne poznamo (več)
osnovnih mehanizmov sistema? Ali res potrebujemo posebna
navodila, kam se lahko obrnemo, če zbolimo, če v trgovini kupimo
blago, ki ne ustreza našim željam, če iščemo službo, če se ne moremo
učiti, če ne moremo spati, če nam je srna skočila na avto, če želimo
karkoli drugega početi, če …? Vendar niti iskanje pomoči na spletu
ni najpametnejša rešitev, kajti v času, ko vsak deli nasvete in svojo
laično mnenje predstavlja kot strokovno, z iskanjem rešitev po
portalih in forumih svojih težav zagotovo ne bomo rešili. Kljub vsemu
nas bo najdena informacija pomirila in če bomo ugotovili, da je
napačna, bomo hkrati našli še grešnega kozla. »Tako je pisalo … «
Morda pa so informacije, podatki in nasveti v naslednjih straneh le
preverjeni, morda pa boste v tem Kažinu le našli tisto svojo gotovost,
ki ste jo izgubili med prebiranjem dragocenih nasvetov in zagotovil, ki
jih niste potrebovali.
MITJA TRETJAK,
vodja skupine
za medije ŠOUP
Tiskano na
100%
recikliranem
papirju
4. Petek, 21. 1. 2011
I Famnitovi izleti
v matematično vesolje;
Dr. Mihael Perman:
Pomen nadzora cilindrov
Cikel sedmih poljudnih preda-
vanj o matematiki in njeni vlo-
gi v sodobnem svetu, ki na pre-
prost in laikom razumljiv na-
čin predstavljajo zanimive ma-
tematične probleme, delo razi-
skovalcev in uporabo matema-
tike ne le na različnih področjih
znanosti ter tehnologije temveč
predvsem v vsakdanjem življe-
nju. Nivo predavanj je prime-
ren za srednješolce in širšo jav-
nost. Kdaj: ob 18.00. Kje: Velika
predavalnica UP FAMNIT,
Glagoljaška 8, Koper. Koliko:
vstop prost!
K Osebnost Primorske 2010
Organizatorji: Radio in TV Koper-
Capodistria ter Primorske novi-
ce, v sodelovanju z Avditorijem
Portorož in Srednjo gostinsko
in turistično šolo Izola. Kdaj: ob
18.00. Kje: Avditorij Portorož.
Koliko: Vstop z brezplačnimi
vstopnicami, ki bodo na voljo od
17. 1. dalje.
G Koncert cikla Vivace-
kvartet flavt Traverso
Kdaj: ob 19.00. Kje: Glasbena šola
Koper. Koliko: vstop prost!
Nedelja, 23. 1. 2011
G Maja Keuc “Acoustic trio”
Koncert za glasbeni abonma in
izven.Kdaj:ob19.30.Kje:Avditorij
Portorož. Koliko: 18 EUR, za štu-
dente 16 EUR.
Torek, 25. 1. 2011
K Nedolžnost brez zaščite
(Nevinost bez zaštite),
Jugoslavija, 1968.
Filmski klasiki. Režija Dušan
Makavejev. V sodelovanju s
Slovensko Kinoteko. Kdaj: ob
19.30. Kje: Avditorij Portorož.
Koliko: 3 EUR.
Petek, 28. 1. 2011
K Športnik Občine Piran 2010
Tradicionalna prireditev s pode-
litvijo priznanj najuspešnejšim
športnikom preteklega leta.
Organizator: Športni in mladinski
center Piran. Kdaj: ob 18.00. Kje:
Gledališče Tartini Piran. Koliko:
vstop prost!
Sobota, 29. 1. 2011
K Sašo Hribar Show
Predstava. Življenjska karier-
na pot parcialno izgubljenega
Hribarja na amaterski glasbeni
podlagi z redkimi, res redkimi pri-
dihi skorajšnje genialnosti.Kdaj:
ob 19.30. Kje: Avditorij Portorož.
Koliko: 18 EUR, za študente 16
EUR.
Torek, 1. 2. 2011
I Interaktivno predavanje:
Kdaj družinska psihoterapija?
Če želite spoznati, kako lahko
v duševnih težavah pomagate
sebi in/ali drugim, izboljšate ko-
munikacijo, medosebne odno-
se in kvaliteto življenja, vi in/ali
vaše družine vabljeni na preda-
vanje, ki ga bo izvajala psihotera-
pevtka z dolgoletno prakso Saša
Ribič.Kdaj:ob 18.00. Kje: PRIMSS,
Primorsko svetovalno središče,
1. nad. ŠD Bonifika. Info: info@
primss.si; 041 360-913; 05/ 63 00
337.
Sobota, 12. 2. 2011
G Boris Cavazza Qintet: Songi
Avtorja in izvajalca: Boris
Cavazza, Igor Leonardi. Drugi
izvajalci: Aleš Rendela, Nino de
Gleria, Primož Fleishman. Kdaj:
ob 19.30. Kje: Avditorij Portorož.
Koliko: 18 EUR, za študente 16
EUR.
Vsak ponedeljek
Univerzitetna liga UP
V košarki (M) in futsalu (M). Liga
bo potekala vsak delovni pone-
deljek od novembra do konca
aprila. Prvouvrščena ekipa po-
stane univerzitetni prvak. Kdaj:
NA-
POVED-
NIK
gLASBA
gLEDALIŠČE
iZOBRAŽEVANJE
kULTURA
mEDNARODNO
sOCIALA
sPLOŠNO
sPORT
zABAVA
4
5. od 21.00 do 23.00. Kje: športna
dvorana Bonifika. Info: www.
uszp.si, info@uszp.si, 031 869-040
(Matija).
Vsak torek
Rekreacija (futsal –
mali nogomet)
Kdaj: od 21.30 do 23.00. Kje:
Športna dvorana Bonifika. Koliko:
brezplačno, obvezna rdeča kar-
tica Zdrava Zabava. Info: www.
uszp.si, info@uszp.si, 051 692-
100.
Rekreacija (odbojka)
Kdaj: od 20.45 do 22.15. Kje: telo-
vadnica pri FPP (za študentskim
domom Korotan). Koliko: brez-
plačno, obvezna rdeča kartica
Zdrava Zabava. Info: www.uszp.
si, info@uszp.si, 051 692-100.
Vsako sredo
Rekreacija (futsal –
mali nogomet)
Kdaj: od 20.30 do 22.00. Kje: telo-
vadnica pri FPP, (za študentskim
domom Korotan). Koliko: brez-
plačno, obvezna rdeča kartica
Zdrava Zabava. Info: www.uszp.
si, info@uszp.si, 051 692-100.
Vsak ponedeljek in sredo
Aerobika
Kdaj: SKUPINA A: ponedeljek in
sreda od 19.00 do 20.00. Kje: ŠD
Bonifika, 3. nadstropje. Koliko:
Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR/
mesec, Modra izkaznica ZZ: 30
EUR/mesec. Info: www.uszp.
si, info@uszp.si, 051 692-100.
Prijave: Info točka ŠOUP Koper in
ŠOUPostaja Korotan.
Vsak ponedeljek in četrtek
Rekreacija (košarka)
Kdaj: ponedeljek od 20.30 do
22.00 in četrtek od 19.00 do 20.30.
Kje: telovadnica pri FPP (za štu-
dentskim domom Korotan).
Koliko: brezplačno, obvezna rde-
ča kartica Zdrava Zabava Info:
www.uszp.si, info@uszp.si, 051
692-100.
Vsak torek in sredo
Rekreacija (košarka,
odbojka, badminton
in namizni tenis)
Kaj: od 20.30 do 23.00. Kje: telova-
dnica OŠ Koper. Koliko: brezplač-
no, obvezna rdeča kartica Zdrava
Zabava. Info: www.uszp.si, info@
uszp.si, 051 692-100.
Vsak torek in četrtek
Pilates
Kdaj: torek in četrtek od 19:00 do
20:00; Kje: ŠD Bonifika, 3. nadstro-
pje. Koliko: Rdeča izkaznica ZZ:
22 EUR/mesec, Modra izkaznica
ZZ: 30 EUR/mesec. Info: www.
uszp.si, info@uszp.si, 051 692-100.
Prijave: Info točka ŠOUP Koper in
ŠOUPostaja Korotan.
Aerobika
Kdaj: SKUPINA B: torek in
četrtek od 20.00 do 21.00. Kje: ŠD
Bonifika, 3. nadstropje. Koliko:
Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR/
mesec, Modra izkaznica ZZ: 30
EUR/mesec. Info: www.uszp.
si info@uszp.si, 051 692-100.
Prijave: Info točka ŠOUP Koper in
ŠOUPostaja Korotan.
Plavanje
Kdaj: od 20.00 do 22.00. Kje: ba-
zen pod balonom, Žusterna.
Koliko: brezplačno, obvezna rde-
ča kartica Zdrava Zabava. Info:
www. uszp.si, info@uszp.si, 051
692-100.
Januar 2010
S Terapevtska skupina
za ženske
Z novim letom začne s polnim
delovanjem terapevtsko vodena
skupina za ženske; na prvo sre-
čanje skupine vabljene vse, da
v varnem prostoru ustvarite in
zaživite svojo lastno zadovolju-
jočo zgodbo o sebi in svojem te-
lesu. Skupina se po prvem sre-
čanju zapre za nadaljnje prijave.
Kdaj: vsak četrtek, začetek: 20.
1. 2010, od 18.00 do 20.00. Kje:
PRIMSS, Primorsko svetoval-
no središče, 1. nad. ŠD Bonifika.
Info: info@primss.si; 041 360-913;
05/ 63 00 337.
S Individualna svetovanja:
psihosocialna
in psihoterapevtska pomoč
Primorsko svetovalno središče
izvaja individualno psihosocial-
no in psihoterapevtsko pomoč
ter pomoč pri težavah z motnjami
hranjenja, ki so namenjene vsem
starostnim skupinam, posebej pa
mladim. Kdaj: po dogovoru. Kje:
Primorsko svetovalno središče,
1. nad. ŠD Bonifika. Info in prija-
ve: info@primss.si; 041 360-913;
05/ 63 00 337.
S Lektoriranje besedil
Leposlovje, esejistika, poljudnoz-
nanstvena besedila, znanstvena
in strokovna besedila. Info: info@
primss.si, 041 360 913, 05/63 00
337.
Oddaj svoj podpis
proti malemu delu!
Zakaj je Zakon o malem delu slab?
Ker študentom bistveno omejuje
možnost zaslužka preko študent-
skega dela, ki ob nezadostni šti-
pendijski zakonodaji predstavlja
socialni korektiv; ker brezposelnim
in mladim diplomantom omejuje
prehod v redno zaposlitev in omo-
goča izkoriščanje brezposelnih kot
cenene delovne sile brez social-
nih pravic; ker upokojencem kot
možnost dodatnega vira zaslužka
predstavlja slabo potuho ob mizer-
nih pokojninah.
Svoj podpis v podporo razpisu refe-
renduma o Zakonu o malem delu
lahko oddaš na upravnih enotah:
Ue KOPER – Brolo 4, Koper;
Ue IZOLA – Cesta v Pregavor 3a,
Izola;
Ue PIRAN – Lucija, Obala 114a,
Portorož.
Uradne ure: ponedeljek, torek, če-
trtek od od 8.00 do 15.00 ure sreda
od 8.00 do 18.00 ure, petek od 8.00
do 13.00 ure. Info: www.soup.si.
5
6. (O)glasna deska
je prostor, kjer
lahko sami obešate
svoje misli, mnenja
in novičke s
komentarjem. Od
vas je odvisno, ali
bo glasno kričala
ali le potihoma
šušljala.
Pošljite svoje misli
na kazin@soup.Si.
Humanitarni Kažin
Spoštovane študentke in spoštovani študenti!
Obveščamo vas, da se je tudi Kažin pridružil ne-
katerim humanitarnim akcijam, in sicer:
- če želite pomagati trenutni slovenski vladi
Republike Slovenije, ki je kot razglašen orke-
ster in ga niti Pah(uljica)or ne more uglasiti,
pošljite elektronsko sporočilo s ključno besedo
UPANJE na kazin@soup.si;
- če želite pomagati dolgonosemu Erjavcu, ki se
bori proti izkoriščanju upokojencev, kar boste
nekega dne tudi vi, pošljite elektronsko spo-
ročilo s ključno besedno zvezo LE KOMU BI
VERJELI? na kazin@soup.si;
- če želite pomagati Radku z Bohinja, ki od vla-
de zahteva mošnjo cekinov, da bodo univerza
in njene članice naslednje študijsko leto lahko
preživele, pošljite elektronsko sporočilo s ključ-
no besedno zvezo SAMO OBSTATI NE SMEŠ!
ali NE DAJ SE, RADKO! na kazin@soup.si;
- če želite pomagati samim sebi, ker vam bodo
z zakonom o malem delu odvzeli možnost štu-
dija, ne pošiljajte SMS-ov, temveč začnite varče-
vati. Naj se štetje centov prične!
(O)
GLASNA
DESKA
OglasiJanuar in februar sta meseca, ko se mo-
ramo zazreti vase in najti zen točko – toč-
ko ravnotežja, ki jo moramo vzpostaviti
po praznično vrtoglavem in potrošniško
obarvanem decembru. V času po no-
vem letu se umirijo strasti in zemlja je
pripravljena na novo setev. To je čas, ko
se planeti poravnajo v konstelaciji. Je
čas, ko bo na kitajsko nebo priskakljal
zajec, in čas, ko boste na lotu morda
ravno vi zadeli 530 milijon evrov. Je
pa tudi čas, v katerem bo morala uni-
verza temeljito premisliti, kaj želi od
študentov, profesorjev in predvsem
od same sebe. Ustvariti si bo mo-
rala suvereno pozicijo. Ali pa ji jo
bodo določili drugi. Morda tisti, ki
so nam poslali spodnje oglase.
Prodam
Prodam že nekoliko rabljenouniverzo, s katere sicer padaomet, a jo vsaj v deževno me-glenih zimskih dneh vehemen-tno podpirajo nasmejani obra-zi univerzitetnih birokratov.Univerza je načeloma popolno-ma opremljena, le na nekate-rih članicah ji manjka študen-tov, druge se kopljejo v rdečihštevilkah. Cena: 135 milijardevrov, s čimer bomo poplača-li dolgove in odobrili nagradedekanom in direktorjem. Šifra:PRODAJA SE! Prodaja: DonnieDarko.
Najamem
Za obdobje od treh do pe-
tih let najamem študente, ki
bodo kimali našemu hvalisa-
nju, ki bodo dosegali najboljše
rezultate in se po zaključku
študija odselili iz regije, ki
bodo v povprečju študirali le
toliko let, kot je predpisano v
ministrskih poročilih, in ki ne
bodo rekli žal besede čez rek-
torja, dekana ali njihovo služ-
bo za stike z javnostmi. Lahko
se prijavijo tako najboljši kot
tudi najslabši profili, saj trenu-
tno potrebujemo vse. Plačilo
bo v obliki diplome na 1. ali
2. stopnji. Diplomo pa lahko
pridobite tudi čez noč. Šifra:
VSE ZA UNIVERZO! Najema:
Radko z Bohinja.
Kupim
Kupim dober kader profesorjev, sesta-
vljen iz 10 % rednih profesorjev, 10 %
izrednih profesorjev, 30 % docentov in
50 % asistentov, ki jih bomo zaradi po-
manjkanja sredstev prekerno zaposlili.
Takšno razmerje akademskega kadra
velja za vsako članico, za vsako po-
sebej pa kupim še 45 delavcev iz vrst
strokovnega kadra za potrebe admini-
strativnihposlov.Zemljiščeza
univerzo kupim nekje
na Obali. Potrebujem
še aktivne igralce v
igri, ki jih lahko ime-
nujem tudi študenti.
Tako bom lahko začel
igrati monopoli. (A ko
bi naj začel izplačeva-
ti prve plače, se bom
hkrati zadolžil pri ban-
ki). Poznate že kakšne-
ga igralca v igri? Šifra:
UNIVERZITETNI
MONOPOLI! Kupuje:
Radko z Bohinja.
Zamenjam
Za zmeraj zamenjam trenutne de-
kane, prodekane, prorektorje in
samega sebe. Poleg tega pa zame-
njam tudi nekatere profesorje za
boljšo robo. Zamenjam še vse tiste
problematične študente, ki jim mo-
ram za umiritev strasti tako pogo-
sto igrati na kitaro pred študentsko
Kantino. Zamenjam tudi sličico iz
žvečilnega gumija Čungalunga za
sličico Životinjskega carstva. Šifra:
MENJAVA SLABEGA ZA DOBRO.
Zamenjuje: Radko z Bohinja.
6
7. Z novim letom je študente poleg številnih nego-
tovosti pričakala še podražitev cen subvencio-
nirane prehrane, zrežirana s strani gostincev.
Subvencioniran obrok, ki študentom največkrat
predstavlja edino toplo jed v celem dnevu, je
socialno že tako preizkušeni generaciji postal
še nedostopnejši. Neumno bi bilo razmišljati,
da se je z dvigom cen povečala kakovost hrane,
nujno pa je na tem mestu opozoriti, da za zdra-
vo prehrano največ lahko naredimo prav sami.
Poznamo kriterije, po katerih so gostincem
izdana dovoljenja za ponudbo subvencionira-
ne prehrane? Vemo, do česa smo za doplačilo
subvencioniranega obroka upravičeni? Ali raje
kuhamo doma in se sprašujemo, kaj je najboljše
za naš želodec ter ugodno za našo denarnico?
besedilo
Živa Žagar,
Petra Japelj,
Marko Gregorc
KAŽI-
NOVA
AKCIJA
Kakovost
študentske
prehrane na
Obali
Smo tisto, kar jemo?
7
8. Kakovost subvencionirane
prehrane
Večina študentov se kljub novi podra-
žitvi še vedno odloča za prehranjeva-
nje preko sistema študentskih bonov
oziroma subvencionirane prehrane,
saj je to časovno in denarno še
najbolj ugodno ter enostavno. Ni vam
treba skrbeti, ali imate vse sestavine
v hladilniku, in tudi posode ni treba
pomiti. Vendar pa – ali ste se kdaj
vprašali, kakšno hrano sploh jemo na
bone. Ali ustreza načelom zdravega
in uravnoteženega prehranjevanja?
Po odgovore v zvezi s kakovostjo sub-
vencionirane prehrane smo se najprej
obrnili na Aleksandro Rengeo, vodjo
subvencionirane študentske prehrane
ŠOUP.
Pod vprašaj postavljamo kako-
vost subvencionirane prehrane,
zato nas zanima, kakšni so stan-
dardi za gostince?
Vsak ponudnik, ki se želi prijaviti na
razpis za subvencionirano prehrano
za študente, mora izpolnjevati dolo-
čene t. i. vstopne pogoje. Ponudnik
mora pri sestavljanju menijev upošte-
vati, da je treba zagotoviti:
nudenje študentskih kosil vsaj pet•
dni v tednu, vsaj med 11. in 18. uro,
razen v primeru, če kuhinja obratuje
manj časa;
v času nudenja študentskih kosil•
vsaj tri dnevna kosila ali sedem stal-
nih študentskih kosil na dan;
za študentsko kosilo najmanj glav-•
no jed in dva hoda (juha/solata/sla-
dica ali sadje), ob glavni jedi je vedno
treba nuditi vsaj dva hoda (tako pri
dnevnih kot pri stalnih kosilih);
v enem tednu se mora zvrstiti•
najmanj 15 različnih dnevnih študent-
skih kosil (različna mora biti vsaj glav-
na jed) v primeru nudenja dnevnih
študentskih kosil;
v primeru stalne dnevne ponudbe•
sedem različnih stalnih študentskih
kosil dnevno, ki se ponavljajo;
najmanj dva dcl brezplačne pitne•
vode ali brezalkoholne pijače ob
vsakem študentskem kosilu (voda
oziroma brezalkoholna pijača se ne
štejeta kot hod);
prostor z mizami in stoli v lokalu, kjer se lahko zaužije hrana•
(izjema je dostava na dom);
vsak ponudnik mora v času nudenja študentske prehrane le-to•
ponujati vsem študentom;
ponudnik ne sme ločevati prostora, namenjenega uporabni-•
kom študentske prehrane, od ostalega prostora;
ponudnik mora izpolnjevati smernice zdravega prehranjevanja•
in imeti vzpostavljen samonadzorni kontrolni sistem;
ponudnik, ki nudi pice, mora nuditi take, katerih premer meri•
vsaj 27 cm oziroma površina najmanj 572 cm²;
samopostrežni solatni bar mora vsebovati najmanj osem•
različnih vrst solat, solata se postreže kot samostojni hod v za to
namenjeni posodici in mora tehtati najmanj 150 g.
Ali obstajajo kakšne omejitve, kdo se lahko prijavi na
razpis in kdo ne?
Ko se gostinec prijavi na razpis, ob predpostavki, da izpolnjuje
vstopne pogoje, se njegova ponudba točkuje in če ima dovolj točk,
je izbran za ponudnika subvencionirane študentske prehrane.
Kakšna so navodila oziroma omejitve za sestavo
menijev?
Pogoj, ki ga mora ponudnik izpolnjevati pri nudenju kosil, je glav-
na jed ter minimalno dva hoda in en dcl brezplačne pitne vode ali
brezalkoholne pijače. Eni se odločijo tudi, da študentom ponudijo
še tretji hod. Za hode se štejejo juha/solata/sladica ali sadje.
Koliko je ponudnikov subvencionirane prehrane za »celi-
akaše« (študente s celiakijo) in za vegetarijance?
Skoraj vsak ponudnik ponuja hrano tudi za vegetarijance, ponu-
dnikov subvencionirane študentske prehrane, ki ponujajo kosila
za študente s celiakijo, pa je manj, saj so tudi pogoji priprave
strožji in morajo biti pri tem zelo pazljivi. Lokalov, ki nudijo take
obroke, je na področju južne in severne Primorske sedem.
Kdo preverja kakovost subvencionirane prehrane? Na
koga se lahko študentje obrnejo?
Izvajanje nadzora nad izvajanjem ponudbe subvencionirane
študentske prehrane opravlja Komisija za študentsko prehrano.
Poudariti moram, da komisija primarno spremlja, ali ponudnik
zagotavlja kakovost in količino študentskega kosila v skladu s
ponudbo, ki jo je oddal na javnem razpisu. To pomeni, da mora
zagotavljati toliko dnevnih in stalnih kosil, kot se je zavezal, da
ponuja minimalno število hodov, da ne ločuje prostorov med
študenti in ostalimi ipd. Prav tako spremlja in obravnava pisne
pohvale, pritožbe in predloge študentov nad delom ponudnikov.
Ti morajo izpolniti tudi obrazec o izpolnjevanju smernic zdrave-
ga prehranjevanja ter ga posredovati na Inštitut za varovanje
zdravja, kjer spremljajo, ali ponudniki sledijo tem smernicam.
Izobraževanje na področju prehrane
Zdravi in predvsem kakovostni prehrani dajemo iz dneva v dan
večjo vlogo, problem pa je, da nas večina niti ne ve, kako se
ustrezno kakovostno prehranjevati. Tudi zato so na Visoki šoli za
zdravstvo Izola pred nekaj leti odprli nov program Prehransko
8
9. KAŽI-
NOVA
AKCIJA
svetovanje – dietetika. Obrnili smo se na Moj-
co Bizjak, predavateljico na omenjeni visoki
šoli, ki nam je predstavila študijski program
in svoje poglede na kakovost študentske pre-
hrane, ter razložila, katere projekte v povezavi
s tem pripravljajo na VŠZI.
Študijski program Prehransko svetovanje – di-
etetika deluje od leta 2007 in je edini tovrstni
študijski program v Sloveniji. Že dolgo pa
ga poznajo vse države Evrope in razvitega
sveta. Cilj študijskega programa je izobraziti
kakovostne, profesionalne dietetike. Kdo pa
je dietetik in kaj natančno počne? Najprej je
to oseba z nacionalno priznano kvalifikacijo
v prehrani in dietetiki. Ta pa kot znanost
vključuje razumevanje pomena sestave hra-
ne, vloge hranil in njegove presnove v telesu,
vključuje znanje o tem, kakšne so prehranske
potrebe ljudi v različnih življenjskih obdobjih
in kakšen je vpliv posameznih živil na zdrav-
je. Področje delovanja dietetika je široko,
tako da lahko dela v zelo različnih okoljih in
opravlja različne naloge.
Seveda nas je zanimalo tudi, kolikšen del
študija je namenjen kakovosti prehrane. Bizja-
kova odgovarja: »O kakovosti lahko govorimo
takrat, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam
človeškega organizma. Zato so zelo pomemb-
na temeljna znanja iz anatomije, fiziologije,
biokemije, pridelave in predelave živil, šele
nato lahko študij nadgradimo z načrtova-
njem ustrezne prehrane. Lahko bi rekli, da
je pretežni del 2. letnika posvečen kakovosti
prehrane za zdrave ljudi, 3. letnik pa kakovo-
sti prehrane za bolne ljudi.«
Projektno sodelovanje, raziskave
V okviru različnih projektov in diplomskih
nalog na VŠZI pripravljajo tudi različne razi-
skave na temo kakovosti. Vključeni so tudi v
organizacijo DIETS, ki od leta 2006 skrbi za
izobraževanje dietetikov s ciljem poenotenja
teoretičnega in praktičnega znanja dietetikov
po vsej Evropi. V letošnjem študijskem letu
sodelujejo tudi v projektu Virusna in mikro-
biološka kontaminacija školjk ter prisotnost
morskih biotoksinov v školjkah. Prav tako se
študentje vključujejo v različne projekte pred-
vsem v okviru praktičnega usposabljanja. V
okviru dneva odprtih vrat v Mladinskem zdra-
vilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije –
Debeli rtič so sodelovali v programu za otroke
Živ žav – zajtrk je zdrav. Ob dnevu sonca in
mednarodnem dnevu okolja sta zavod za
zdravstveno varstvo in zdravstveni dom Izola
izvedla projekt Varnost med poletnim časom,
v okviru katerega je bil del namenjen primernim živi-
lom za vroče dni – Kaj sodi v nahrbtnik. Nekateri štu-
dentje tudi pridno sodelujejo pri promocijskih akcijah,
ki spodbujajo zdravo in uravnoteženo prehrano otrok,
mladostnikov in študentov.
Splošno zavedanje med študenti o pomemb-
nosti kakovostne prehrane
Na podlagi različnih raziskav o prehranjevalnih nava-
dah in življenjskem slogu Slovencev lahko sklepamo,
da je tudi prehranjevanje študentov neustrezno.
Povprečni Slovenec tako ne je zajtrka, poje premalo
dnevnih obrokov, ritem prehranjevanja je neustrezen,
energijska vrednost zaužitih obrokov je previsoka,
zaužije preveč maščob, predvsem slabih maščob,
na jedilnikih je premalo sadja in zelenjave. Pravilnik
o subvencioniranju študentske prehrane navaja, da
je ponudnik dolžan uresničevati smernice zdravega
prehranjevanja ministrstva za zdravje, ki zagotavljajo
kakovostne obroke, vendar pa največkrat ti obroki
vsebujejo premalo zelenjave, preveč soli, preveč
maščob, porcije mesa so prevelike. Za poobedek so po
navadi ponujene sladice, sadje skoraj nikoli. »Seveda je
ponudba odvisna od povpraševanja. Študentje največ-
krat povprašujejo po picah, ocvrtih zrezkih, pomfriju …
Ponudba je odvisna tudi od povpraševanja in dokler
študentje sami ne bodo zahtevali kakovostnejše hrane,
se stanje ne bo izboljšalo,« poudarja Bizjakova.
Kaj pravijo na ministrstvu?
Na spletnem mestu Ministrstva za delo družino in so-
cialne zadeve (www.mddsz.gov.si) smo našli smernice
(priporočila) zdravega prehranjevanja za študente. Tu
so najpomembnejše.
• Obroki naj bodo usklajeni s priporočenimi energij-
skimi in hranilnimi vnosi za študente, ki upoštevajo
starosti prilagojeno zmerno težko telesno dejavnost.
• Pripravljeni obroki naj bodo sestavljeni iz priporoče-
nih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil,
kar bo ob ustreznem energijskem vnosu zagotovilo
zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno
ŠE POMNITE,
PRIJATELJI?
9
10. delovanje organizma.
• Priporočene kombinacije živil v obrokih da-
jejo prednost sadju in zelenjavi, kakovostnim
ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim
žitom in žitnim izdelkom), kakovostnim be-
ljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim
izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim
vrstam mesa ter stročnicam) ter kakovo-
stnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu,
sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem).
• V vsak obrok naj se vključi (sveže) sadje
in/ali zelenjava, ki pomembno prispevata k
vzdrževanju ustreznega hranilnega in ener-
gijskega ravnovesja.
• Pri obrokih naj se ponudi študentom tudi
zadostne količine pijač, predvsem pitne vode.
• Za uživanje vsakega obroka mora imeti
študent dovolj časa, obroki pa morajo biti
ponujeni v okolju in na način, ki vzbuja pozi-
tiven odnos do prehranjevanja.
• Pri načrtovanju prehrane je treba upošte-
vati tudi želje študentov ter jih uskladiti s
priporočili energijsko-hranilne in kakovostne
sestave ter splošne zdravstvene ustreznosti
ponujenih obrokov.
Poleg smernic so v priporočilu ministrstva
poudarili še:
gostinski delavec mora poznati sestavo•
jedi na jedilniku;
natančno je treba preverjati oznake na•
živilskih izdelkih;
posvetovanje med gostom in gostinskim•
delavcem je nujno in neizogibno; gostinec
naj čim bolj pozna bolezni in naj bo osveščen
o posledicah, ki jih lahko izzove hrana pri
osebah z alergijami.
Pri sestavi jedilnikov je treba upoštevati:
pestro ponudbo oziroma sestavo obrokov,•
ki naj se ne ponovijo prej kakor v treh tednih;
priporočila glede izbire živil, ki so vir posa-•
meznih hranil;
hranilno bogato hrano z dovolj svežega•
sadja in zelenjave;
zadostno količino tekočin ali napitkov;•
priporočila glede uživanja odsvetovanih,•
hranilno revnih živil;
kakovost ponudbe.•
Ali navedene smernice gostinci upošte-
vajo?
Za različne informacije o problematiki v zvezi s
kakovostjo študentske prehrane smo se obrnili tudi
na gostince, ki nudijo možnost subvencioniranega
obroka. Žal so bili le-ti s takšnimi ali drugačnimi
informacijami zelo skopi (slab odziv gostincev pripi-
sujemo prav podražitvam, ki so se zgodile z novim
letom). Največ informacij nam je podal direktor pod-
jetja Ekoefekt (Hiša okusov) Mitja Jazbec. Strategija
njihove ponudbe, pravi, temelji na načelu babičine
kuhinje – ponudba jedi, ki ne vsebujejo škodljivih
dodatkov, ampak le konzervanse, ki so jih poznali že
v času naših babic. Glede na vsa priznanja Jazbec
ocenjuje ponudbo svoje restavracije za zelo dobro.
Kljub temu – kot tudi sam opaža – da se študentje
za obrok odločajo predvsem po načelu okusa in
časa ter jim dejavnik zdravja ne predstavlja pravega
argumenta, svoje ponudbe ne namerava podvreči
trendu nekvalitetne hitre prehrane. Glede podraži-
tve bonov pa pravi, da razume gostince, ki so se od-
ločili za ta korak. Sam pa se je raje odločil, da ceno
doplačila obroka zgolj zaokroži za lažje in hitrejše
obračunavanje.
Domen, 3. letnik informatike – UP FAMNIT
»V 90 % primerov se zgodi, da svoj glavni dnevni
obrok zaužijem zunaj – na bone. Restavracijo si
največkrat izberem po načelu časa, ki ga imam na
voljo. Nekateri ponudniki hrane na bone postrežejo
hitreje, drugi počasneje. Če se mi zelo mudi, je pa
tako ali tako najboljša izbira kakšna selfservice
restavracija, kjer lahko hitrost obedovanja vsak pri-
lagodi svojemu urniku. Pohvalim pa lahko uvedbo
elektronizacije, saj se lahko v zadnjem trenutku
odločim za kraj obedovanja, pa še s prijatelji nam ni
treba skrbeti, ali imamo skupni bon restavracije, da
gremo lahko skupaj na kosilo.«
Saša, 3. letnik – UP FM
»Subvencionirane hrane se poslužujem samo takrat,
ko sem na tesnem s časom, drugače pa si obroke
raje pripravljam doma, saj prihajam s podeželja in si
lahko vsak vikend prinesem živila z domačega vrta.
Obroke si pripravljam sama tudi zato, ker gostin-
cem ne zaupam kaj preveč. Moti me, da je vsa hra-
na, tudi če je načeloma zdrava, presoljena. Problem
je tudi v tem, da se študentje največkrat naredimo
lene in nam je pomanjkanje časa za kakovostno
prehranjevanje le izgovor. Nočem težiti in vsiljevati
svojega stila življenja (veliko gibanja, kakovostna
prehrana), a opozarjam vse študente, da bodo o ka-
kovosti svoje prehrane lahko prepričani šele takrat,
ko si jo bodo sami pripravili.«
10
11. 1. Izklopi se z neta in začni
Visenje na FB-ju in chatanje ti ne bosta v pomoč, izpit se ne bo
opravil sam od sebe. Dela ne odlašaj na jutri, ampak se z vso
resnostjo zadeve loti takoj. Za računalnikom je na vrsti telefon,
saj klici ali SMS-i učenje zmotijo, pade nam koncentracija.
2. Najdi si ustrezen kotiček
Ali pod krošnjo drevesa (seveda nikakor pozimi) ali v
udobnem naslonjaču – pomembno je, da si ustvariš kotiček,
kjer ne bo motečih dejavnikov, kjer se boš najboljše počutil.
Uredi si prostor po svojem okusu, ki naj ima dovolj dnevne
svetlobe in ponoči ustrezno osvetlitev.
3. Brez dobrega načrta ne gre
Vzemi list papirja in si označi izpitne roke (te je najbolje raz-
porediti čez celotno izpitno obdobje) ter naredi načrt, koliko
časa boš porabil za učenje posameznega izpita. Določi si
urnik dnevnega učenja. Snov razdeli na več manjših enot. Ne
požiraj knjig v enem zamahu, saj bo naučena snov posledič-
no takoj izpuhtela. Naj te ne zmoti povabilo na kavo ali v kino,
ampak si nagrado privošči šele po dnevnem cilju učenja.
4. Poskrbi za možgane
Razbremeni možgančke z vmesnimi premori (več si zapomni-
mo, če vsakih 40–50 min naredimo 5-minutni odmor), potem
pa si privošči daljši premor. Zaželeno je, da takrat ne sedeš
pred televizor, ampak greš na sprehod. Brez odmorov koncen-
tracija pade in učinek učenja je lahko celo za polovico slabši.
5. Zapomni si naučeno
Učno snov glasno in jasno ponavljaj. Če prebereš pet strani
zapiskov, si povej na glas, kaj si si od prebranega zapomnil.
Proti koncu učenja si naredi miselne vzorce, izključno po
Bliža se izpitni čas, ki verjetno v vsakem izmed nas vzbuja
strah in trepet. Stres, ogromne količine kave, napetost v zra-
ku, maratonsko učenje … Polaganje izpitov pač ni zabavni
del študentskega življenja, je pa nujno zlo. Vendar lahko z
malo discipline in resnosti posegamo po dobrih rezultatih.
Kdo pravi, da lahko desetke dosegajo le brihtne glave?!
svojem spominu. Tako boš lahko videl, kaj si se
naučil in kaj se še moraš. Če si slušni tip, si lah-
ko učno snov posnameš in jo stalno poslušaš.
6. Učenje v dvoje, v troje
Primerno je za tiste, ki nad učenjem kaj hitro
obupajo. Najprej si sam naredi zapiske, pod-
črtaj najpomembnejše informacije in se nato
dobi s sošolci. Učenje lahko poteka tudi v obliki
debate.
7. Bom zmogel?
Na koncu štejejo le opravljeni izpiti in ne število
vloženih ur učenja ali število poskusov opravlja-
nja. Pri postavljanju ciljev in tudi pri izpolnjeva-
nju svojega učnega načrta pa je priporočljivo
tudi samospraševanje. Ko se ti zdi, da bi najraje
zaprl knjige in šel gledat film, se raje vprašaj:
kaj mi bo prinesla odločitev, da se za izpit ne
bom učil? Kaj mi bo prinesla odločitev, da se
bom potrudil in se bom za izpit naučil? Kdaj in
kje mi bo snov, ki se jo učim, koristila? Bi rad
uspešno zaključil študij? Torej, se bom moral za
ta izpit tako ali tako enkrat začeti učiti.
8. Prej začneš, prej končaš
Če boš v januarskem izpitnem obdobju nare-
dil več izpitov, jih boš junija in septembra imel
manj. Ni ga čez tri mesece poletnih počitnic.
Pa veliko uspehov in sreče vsem sotrpinom!
Resno je stresno
– izpitno obdobje
besedilo / Petra Japelj
Martina Rodela,
absolventka slovenistike in najboljša študent-
ka po uspehu v UP FHŠ v letu 2010
»Za izpite sem se poskušala učiti pravočasno,
da sem lahko predelala vso literaturo, to je
v povprečju dva tedna pred izpitnim rokom,
vendar mi je to ponavadi uspelo le pri prvem
izpitu v izpitnem obdobju. Zato sem si izpitne
roke razporedila tako, da so bili med posamezni-
mi datumi vsaj trije prosti dnevi, če izpit ni bil
prezahteven. Izpitov nisem nikoli prelagala na
naslednje študijsko leto. Na predavanja in vaje
sem hodila redno. Zapiske sem si pisala sama,
saj mislim, da si tako lahko več zapomnim.
Čeprav sem bila pogosto v stiski s časom, sem
počela tudi druge stvari (se družila s prijatelji,
ob vikendih hodila ven, se ukvarjala s športom
itd.). Med učenjem ali pisanjem seminarskih
nalog sem vedno delala daljše in krajše premore.
Za pisanje seminarskih nalog sem povprečno
potrebovala 1–2 tedna.«
11
12. Č
e je najpogostejše vprašanje ob koncu
decembra, kje boš silvestroval, se tudi
v začetku januarja le s težavo izogne-
mo vprašanju, kje smo silvestrovali, te
sprašujem, kje boš letos prešernoval? Kot študent
si verjetno že pozabil, da se bliža naš največji kul-
turni praznik. V osnovni in srednji šoli so ti s tem
še polnili glavo, v spominu pa ti je praznik verjetno
ostal po kakšni dolgočasni šolski proslavi, kjer so
ti tvoji sošolci, ob razglašenem otroškem zboru, po-
nudili nekaj Prešernovih recitacij (se opravičujem,
upam, da si vsi ne delimo istih travm). Kakorkoli
pa nihče verjetno ni pozabil, da je bil to pouka
prost dan, kar pa nam študentom v izpitnem obdo-
bju ne pomeni nobene razlike. 8. februar se bliža
in kot ponosen državljan lahko kulturni dan letos
vendarle praznuješ nekoliko drugače kot katerikoli
drug dela prost dan.
SSKJ navaja kulturo kot skupek dosežkov, vrednot
človeške družbe kot rezultat človekovega delovan-
ja, ustvarjanja. Torej, bi moral biti državni kulturni
praznik največji praznik v državi – proslavljanje
najboljših kvalitet, ki jih ima država pokazati. Pa
se mi zdi, da se ob ostalih petnajstih uzakonjenih
državnih praznikih 8. februar skrije kot le še en
dela prost dan, uporaben za smučanje ali kakšno
drugo prijetno aktivnost, ki pa ima bolj malo
opraviti s kulturo. Praznik v svojem bistvu zbledi
tudi zaradi nekomercialnosti. Februarja se vsi
lokali in trgovski centri preoblečejo v rdeče. S
srčki opominjajo ljudi, da se bliža valentinovo.
Izjema so kakšne otroške trgovine, ki že od
novega leta naprej ponujajo kostume za pust.
Nočem reči, da je treba skomercializirati
Prešerna in nisem niti prepričan, če bi bilo to
modro, povedati vam želim samo, da je mogoče.
Ne verjamete? Eden najbolj obeleženih kul-
turnih praznikov, ki so vezani na literaturo, je
Irski Bloomsday – pa ne samo v Dublinu, Irci
so svojo literarno mojstrovino – kot praznik –
začeli izvažati tudi v druge države. Z vrčkom
dobrega piva se da pač prodati tudi Uliksesa.
Šestnajstega junija v Dublinu oživijo vse ulice;
na tisoče ljudi na ta dan hodi po stopinjah
glavnega junaka enega največjih svetovnih ro-
manov – Leopolda Blooma. Vse mesto se obleče
v oprave iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Šestnajsti junij dejansko postane nekakšen edin-
stven dogodek, vreden imena praznik.
Seveda bomo svoj praznik na svoj način prazno-
vali tudi v Sloveniji. Na predvečer praznika
boš med šaltanjem po TV hitro preskočil prvi
program RTVS, da slučajno v Cankarjevem
domu ne ujameš nasmehov istih fac, ki malo
prej na dnevniku niso bile videti tako prijazne
in nasmejane. Med srfanjem po spletu boš
naslednji dan naletel na informacije, da so tu pa
tam našemu največjemu pesniku položili kak
venček in morda se boš vprašal, kaj ti pomeni
kultura, če jo Slovenci imamo in če jo znamo
proslaviti. Kakšna je sploh razlika med vsemi
našimi prazniki, če se nam kaže le v tem, da
ob različnih praznikih različni ministri polagajo
vence na različna obeležja (kar potem še vsi
skupaj ponovijo 1. novembra)? Ne zmoremo
svojega največjega praznika praznovati na kak
inovativnejši način? Koliko časa bo še februar v
znamenju valentinovega?
Pa naj ti za konec, draga študentka, dragi
študent, položim na srce: preživi letošnji kulturni
praznik kar se da kulturno obarvano. Ponudba
kulturnega dogajanja je vsekakor pestra, saj
večina slovenskih mest februarja (še vedno)
obeležuje mesec kulture.
Naj
slovenski
praznik
besedilo / Marko Gregorc
12
13. Kjer
kapljajo ideje
in rastejo
podjetja
Kdo lahko sodeluje?
Izbor je namenjen podjetnim študentom, akademikom, pod-
jetnikom, inovatorjem in drugim posameznikom s Primorske,
iz zamejstva in iz ostale Slovenije. Na natečaj se lahko prijavi
posameznik, skupina ali pravna oseba ustanovljena v letu 2011.
Vsak udeleženec kot posameznik ali član skupine lahko tek-
muje samo z enim poslovnim načrtom. Poslovne ideje morajo
biti inovativne.
Potek izbora
Natečaj poteka v obdobju od novembra 2010 do maja 2011.
Rok za oddajo osnutka poslovnega načrta (dve strani) je 15.
2. 2011. Strokovna komisija bo na podlagi osnutkov izbrala od
10 do 13 finalistov, ki bodo s pomočjo tutorjev in brezplačnih
podjetniških delavnic do 3. 5. 2011 pripravili dokončne poslovne
načrte. Najboljši trije poslovni načrti bodo nagrajeni na svečani
podelitvi nagrad maja 2011.
Nagrade
Nagradni sklad znaša več kot 15.000 EUR. Prvi trije uvrščeni
prejmejo denarne in praktične nagrade, strokovna komisija pa
bo med finalisti izbrala tudi najboljši poslovni načrt za SPIN OFF
podjetje in s področja mobilne komunikacijske tehnologije.
1. nagrada: 6.000 EUR na TRR novoustanovljenega podjetja in
brezplačna uporaba pisarne v UIP za šest mesecev;
2. nagrada: prenosni računalnik HP (Saop) in brezplačna uporaba
poslovnega spletnega programa MiniMax;
3. nagrada: poslovni mobitel in računovodske storitve.
Nagrada za SPIN OFF podjetje: 1.500 EUR na račun novoustanov-
ljenega podjetja.
Nagrada za INOVATIVNE MOBILNE TEHNOLOGIJE: 1.500 EUR.
Ob uvrstitvi v finale so vsi finalisti deležni še brezplačnih storitev
svetovanja za izboljšanje poslovnega načrta v vrednosti 200 EUR,
brezplačnega koriščenja storitev UIP-a do trenutka ustano-
vitve lastnega podjetja. Nagrade prispevajo Adriatic Slovenica,
Zadružna kraška banka, Gonzaga–pro, Saop, Mobitel, Banka
Koper in Fipos.
Prijave
Izpolnite prijavnico (osnutek poslovnega načrta) na spletni
strani www.podjetnaprimorska.si ali www.uip.si in jo pošljite na
e-naslov info@uip.si. Več informacij na www.podjetnaprimorska.
si // www.uip.si // info@uip.si // tel. 05 611 79 50.
Natečaj organizira Univerzitetni razvojni center in inkubator
Primorske d. o. o. (UIP) v partnerstvu z Adriatic Slovenico in
Zadružno kraško banko, s podporo Sveta zaupnikov Univerze
na Primorskem, medijskih in drugih pokroviteljev ter institucij
podpornega okolja. Natečaj sofinancira JAPTI.
Univerzitetni razvojni center
in inkubator Primorske d. o. o.
(UIP) letos že petič organizira
natečaj za najboljši poslov-
ni načrt z naslovom Podjetna
Primorska. Namenjen je vsem,
ki imate inovativno poslovno
idejo in jo želite uresničiti.
Natečaj Podjetna Primorska
je usmerjen k vzpodbujanju
nastanka novih, na znanju
temelječih in inovativno nara-
vnanih podjetij ter prispeva
k razvoju podjetništva v pri-
morski regiji. Njegov namen
je pospešiti prenos razvojnih
idej podjetnih posameznikov
v tržno uspešne projekte, kot
tudi pospešiti prenos znanja
iz univerze v gospodarstvo in
ustvarjanje spin off podjetij.
Podjetna
Primorska
2010/2011
13
14. Oktobra 2010 je vla-
da pripravila pre-
dlog novega Zakona o
štipendiranju, ki naj
bi celovito in pregled-
no uredil področje
štipendiranja. Gre za
področje, na katerem
je veliko nejasno-
sti in dvoumnosti. In
prav ta luknjavost
dopušča najbolj
nelogične scenari-
je – kljub drastičnem
padcu šolskega uspeha
štipendije še naprej
pritekajo na račun
srečnežev, kdor jo kr-
vavo potrebuje, pa kdaj
ostane tudi praznih
rok. In brez možnosti
za kakovosten študij
(če lahko do njega
sploh pride). Dogajajo
se takšne in drugačne
anomalije ter nepra-
vilnosti, ki naj bi
jih novi zakon, s tem,
ko bo štipendiranju
namenil tudi več de-
narja, pripeljal h kon-
cu. Pa bo res tako?
Povečana bo osnova državne
štipendije
Državne štipendije so za slovenski šolski
sistem zelo pomembne, saj dijakom in
študentom iz socialno šibkejših družin
omogočajo normalno šolanje. Zaradi
Zakona o malem delu, ki se obeta, si
socialno ogroženi ne bodo mogli veliko
pomagati z dodatnim zaslužkom, zato
upravičeno računajo na štipendije. Z Za-
konom o malem delu je predviden dvig
sredstev, namenjenih štipendiranju, z
Zakonom o štipendiranju pa se obeta
še precej širši krog upravičencev do
državnih štipendij kot doslej. Po tre-
nutni zakonodaji lahko dobijo državno
štipendijo vsi tisti, ki prihajajo iz družin,
katerih dohodki ne presegajo približno
70 % minimalne plače po osebi (400 ev-
rov na družinskega člana). Po novem
zakonu pa jih bodo lahko dobili vsi tisti,
katerih dohodki na družinskega člana
ne presegajo 64 % neto povprečne plače
(600 evrov po osebi), vendar se bo po
novem v ta cenzus štelo tudi kriterij, ki
ga prej ni bilo – premoženje družinskih
članov prosilca. »Vsi, ki bodo izpolnjevali
pogoje, bodo dobili štipendije,« zagotav-
lja minister Svetlik. Ali bodo zastavljeni
pogoji ustrezali realnemu stanju, pa se
bo pokazalo v praksi. Med tistimi, ki ne
bodo več izpolnjevali pogojev in tako
izpadli iz kroga štipendistov, so mlado-
letni dijaki. Ti bodo odvisni samo od
otroškega dodatka in do 18. leta ne bodo
dobili nobenega drugega nadomestila
za štipendijo.
O kolikšnih zneskih državnih štipendij
pa je govora? Po trenutni zakonodaji naj
Veliko denarja,
mAlo muzike
besedilo / Tanja Žuvela
bolj ogroženi lahko dobijo največ 213
evrov mesečno. Po novem se bo ta os-
nova povišala za več kot sto evrov (na
320 evrov), s posameznimi dodatki pa
jo bo moč še povečati.
Do 7 let prejemanja državne
štipendije
Še ena od novosti je podeljevanje
državnih štipendij zgolj za dodiplom-
ski študij in ne več za podiplomski.
Štipendije bodo lahko dobili le tisti
študenti, ki so vpisani na programe
1. in 2. bolonjske stopnje, s katerimi
bodo dosegli VI. oz. VII. izobrazbeno
raven. Za študij na 3. stopnji ne bo
moč dobiti nobene štipendije (niti
državne niti Zoisove, niti katerekoli
druge), zato pa Ministrstvo za visoko
šolstvo obljublja boljšo ureditev t. i.
sistema shem sofinanciranja 3. stop-
nje.
Študent bo na bolonjskem dodiplom-
skem študiju štipendijo lahko preje-
mal do 7 let. To je za pet let študija, za
eno leto v primeru ponavljanja (zaradi
zdravstvenih razlogov, starševstva, so-
cialnih razmer ali višje sile), za še eno
leto pa v primeru podaljšanega sta-
tusa študenta (bodisi po 1. bodisi po 2.
bolonjski stopnji). Če bo študent diplo-
miral pred potekom 12-mesečnega
statusa študenta, bo dobil nagrado
v obliki izplačila štipendije v višini
vseh ostalih zneskov štipendije. Po
izkoriščeni dobi sedmih let bo pravica
do državne štipendije potekla.
14
15. Možnost seštevanja različnih
štipendij?
Zakon napoveduje še nekaj. Upravičenec bo
lahko prejemal več različnih štipendij hkrati, ki
se bodo seštevale. Vendar pa je tukaj matema-
tika malce čudna. Kdor bo poleg kakšne druge
štipendije prejemal še državno in bo skupni
znesek presegel 400 €, se bo njegova državna
štipendija toliko znižala, da bo lahko na mesec
dobil maksimalno 400 €. V primeru, da bo do-
bival več štipendij, med katerimi pa ne bo
državne, se bodo le-te med seboj seštevale neo-
virano in brez omejitev. Pa naj še kdo reče, da so
zakoni za vse enaki.
Trnova pot do Zoisove štipendije
Z Zoisovimi štipendijami naj bi nagradili nadar-
jenost, ki so jo učitelji spoznali že v osnovni šoli,
ali pa jo je kandidat izkazal s svojimi kasnejšimi
dosežki. Od zdaj naprej odkrivanje in delo z
nadarjenimi učenci/dijaki ne bo več prinašalo
točk, ki bi pomagale pri pridobitvi te štipendije,
katere mesečna osnova znaša 120 evrov. Obeta
se še bolj radikalna novost. Po sedanjih merilih
si lahko kandidati sami izbirajo, po katerih se
bodo potegovali za Zoisovo štipendijo, in sicer
po izjemnih dosežkih, uspehu ali obojem hkrati.
Novi zakon pa te pogoje še kako zaostruje – vla-
gatelj bo moral kumulativno izpolnjevati več
pogojevinnevečzgoljenega.Takšnimspremem-
bam nasprotuje ŠOS, saj meni, da »pri bodočih
upravičencih vzbujajo pravno negotovost glede
Zoisovih štipendij, saj se sistem skoraj vsako leto
spreminja in tako kandidati za Zoisovo štipendijo
nimajo vpogleda v to, ali bodo na podlagi svojih
uspehov upravičeni do te štipendije ali ne.«
Poleg vsega naštetega na ministrstvu pravijo,
da se bo študijske uspehe štipendistov budno
in upajmo tudi bolj vestno spremljalo. Štipendije
ne bo več mogel obdržati kdorkoli – pa saj v
tem je tudi smisel. Nagrado vedno dobiš za us-
peh in ne – kot se je to dogajalo do sedaj – za
neuspeh.
Novosti na področju kadrovskih
štipendij
Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje
med vsemi vrstami štipendij. Omogočajo višjo
zaposljivost in pridobitev ustreznega poklica
glede na izobrazbo. Pomembne so tudi zato,
ker zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po
končanem šolanju. Vendar jih vsako leto ostane
veliko nepodeljenih. Študenti so s študentskim
delom od leta 2006 do danes Javnemu skladu
RS za razvoj kadrov in štipendij namenili skoraj
skoraj 24 milijonov evrov. Vendar pa denar »zaradi slabega
sistema kadrovskega štipendiranja in nezanimanja deloda-
jalcev ter študentov ostaja na njegovem računu,« razlagajo v
skladu. Samo letos se je nabralo pol milijona evrov obresti.
Premajhno število štipendij je znan problem, vendar se več
kot 80 % denarja ne rabi. V skladu na to odgovarjajo, da s
prihodki ne morejo prosto razpolagati, ker jih smejo porabiti
le za natančno določene namene. Pravijo še, da jih omejujeta
trenutna zakona o štipendiranju ter o zaposlovanju in zavar-
ovanju za primer brezposelnosti.
Ali se bo po novem zakonu podelilo kaj več teh štipendij?
Prva novost, ki se obeta, je več različnih vrst kadrovskih
štipendij: sofinancirane kadrovske štipendije, kadrovske
štipendije v organih državne uprave in druge kadrovske
štipendije. Vendar pa velja poudariti, da bodo bolje finan-
cirane štipendije na področju naravoslovja, tehnike in medi-
cine (zanje bo šlo od 50 % do 70 % sredstev, namenjenih
kadrovskemu štipendiranju). Pri tem se zdi, da država vseh
študentov ne obravnava enako in ne želi, da bi vsi enako
hitro prišli do zaposlitve. Kot velikokrat prej tudi tokrat za-
postavlja študente družboslovja oziroma pri njih vzbuja
nekakšno manjvrednost. Uvaja pa še eno novost, in sicer
enomesečno delovno prakso oziroma poskusno dobo.
Štipendist in delodajalec se bosta v tem času lahko vza-
jemno seznanila in brez kakršnihkoli obveznosti po hitrem
postopku štipendijsko razmerje tudi prekinila. Novi zakon
pa predvideva tudi več administrativnih postopkov za
delodajalca, »kar lahko destimulativno vpliva na deloda-
jalce in se ti posledično ne bodo odločali za kadrovsko
štipendiranje,« pravijo na ŠOS-u.
Ostale štipendije
Na novo se bodo uvedle tudi štipendije za deficitarnost
oziroma za tiste, ki se izobražujejo na programih, opre-
deljenih kot deficitarni. S tem naj bi vlada spodbudila
vpis na naravoslovne programe s področja fizike, teh-
nike, matematike in kemije. Osnova za te štipendije bo
znašala 120 evrov. Podelilo pa se bo lahko tudi namensko
štipendijo, ki jo lahko predlagajo ministrstvo in vladne
službe (npr. štipendije za področje kulture in umetnos-
ti, športne in druge štipendije). Kar se tiče štipendij za
zamejce, bo višina osnovne štipendije brez dodatka še
naprej znašala 120 evrov mesečno. K štipendiji pa bo
dodeljen še dodatek za obvezno zdravstveno zavarov-
anje, razen za državljane držav članic EU.
15
16. V
prejšnji številki smo pisali o malem
delu in o tem, kaj vse (slabega) naj
bi nam prineslo. Tisti, ki se nas za-
kon tiče, se pravi upokojenci, brezposelni
in predvsem študenti, smo zato skušali
vodstvo naše preljube domovine nekako
prepričati, da je zakon nezrel ter da potre-
buje popravke in dopolnila. Žal so politič-
ni interesi preveliki, ušesa politikov pre-
majhna in ponos prevelik, da bi prisluhnili
nam državljanom, predvsem študentom,
in delali v dobro svoje ter naše domovine.
Tako smo študenti primorani poseči po
metodah, ki nam jih pravna država nudi.
Ker so v parlamentu zakon že sprejeli,
nam je ostala še ena pravna možnost, in
sicer naknadni zakonodajni referendum
za katerega je po 12. členu Zakona o refe-
rendumu in ljudski iniciativi treba zbrati
najmanj 40.000 podpisov volivcev. Če zbi-
ratelju uspe zbrati to število, državni zbor
razpiše referendum.
Oddaj svoj glas
Študentska organizacija Univerze na
Primorskem referendum podpira in obe-
nem vabi vse študente, da prispevajo
svoj podpis za referendum proti malemu
delu. Svoj podpis oddate na zelo preprost
način: pred upravnimi enotami so stojnice, ob katerih zbira-
telji podpisov ponujajo obrazce, ki si jih lahko že predhodno
natisnete doma. Izpolnite podatke, kot so ime in priimek
ter naslov. Nato šibate v stavbo upravne enote, da se pred
uslužbencem/-ko podpišete in ta z vašega osebnega doku-
menta preveri verodostojnost podatkov. Listek potem odne-
sete nazaj na stojnico in ste ponosni, da ste prispevali svoj
glas v boju za študentske pravice.
Pobudniki referenduma
Nikakor ne smemo pozabiti pobudnikov referenduma
– Študentske organizacije Slovenije in Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije. Podporo protestu pa so izrazili tudi v
pred kratkim ustanovljenem Gibanju za dostojno delo in so-
cialno družbo, na katerega straneh najdete argumente proti
Zakonu o malem delu ter natančne postopke in njihove vi-
deoposnetke za oddajo podpisa. Gibanje je bilo po besedah
soustanovitelja Roberta Šalamona »ustanovljeno z name-
nom pokazati državljanom, da še obstaja socialna in pravič-
na Slovenija, saj mnogi med njimi ne verjamejo več vanjo.«
Tisti, ki v pravno državo ne verjamejo, imajo za to zelo dobre
argumente. Koliko časa bo potrebno še, da bo študentski
glas dosegel hram demokracije in mu bodo poslanci ter
ministri prisluhnili? Koliko besed bo še treba izreči brez po-
trebe, da se bo študentom prisluhnilo in jih razumelo? Koliko
pravnih možnosti bo treba še izkoriščati? Koliko razprav,
prispevkov v medijih, akcij in pobud bo potrebnih, da se bo
nehalo na veliko razpravljati o malem delu? Da bomo lahko
študentje veliko študirali in ob študiju nič ali malo delali, saj
bomo preskrbljeni s štipendijami?
Velikodela z malim delom
Kako bodo zakonske spre-
membe vplivale na sedanje
štipendiste?
Na Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve odgovarjajo, da
bodo vsi dosedanji štipendisti do
konca izobraževalnega programa
na posamezni ravni izobraževanja
štipendijo prejemali po zakonu,
na podlagi katerega so pridobili
pravico do njenega prejemanja.
Novi vlagatelji, ki bodo prvič
uveljavljali pravico do štipendije
v novem šolskem oziroma
študijskem letu, pa bodo obravna-
vani že po novem zakonu.
ŠOS se zaveda slabosti trenut-
nega zakona in se z nekaterimi
predlogi, ki jih skuša uvesti novi
zakon, strinja. Vendar pa si z vlado
v veliko pogledih ostaja neenoten
in se predvsem zavzema za višje
državne štipendije. Iz ŠOS-a so
na Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve že poslali svoje
pripombe na predlog Zakona
o štipendiranju in pričakujejo
nadaljnja usklajevanja z njimi.
Če se bo tudi nova štipendijska
politika izkazala za nezadostno,
ima to v povezavi z omejevanjem
študentskega dela lahko zelo neg-
ativne posledice. Pomeni lahko
nedostopnost izobraževanja za
socialno šibkejše, upad v splošni
izobrazbeni ravni mladih ter
poglobitev zaposlitvenih in so-
cialnih problemov. Vlada ima na
voljo dovolj denarja, a lahko samo
upamo, da ga bo pravično pode-
lila.
besedilo / Matjaž Čermelj
16
17. vohlja
Đejmi
Hadrović
FACA
MESECA
Kdaj se je porodila želja po ustvarjanju glasbe?
Najbrž, ko sem še obiskoval glasbeno šolo. Kot
mlad pianist sem občasno skladal skladbice, pri-
merne svojim letom. Za ustvarjanje sem se odločil,
ko sem dobil svojo prvo električno kitaro. Kariera
se je začela z metal glasbo (smeh), s presedlanjem
na bas kitaro pa se je začela resno graditi.
Katera glasbila igraš?
Znam igrati klavir, kitaro, tolkala oziroma bobne
bolj za zabavo, resno pa se trudim z bas kitaro in
kontrabasom, ki sta moji veliki ljubezni že pribli-
žno sedem let. Šel sem tudi skozi metalsko fazo, ki
mi sedaj pomeni isto kot Freudu oralna faza otro-
kovega razvoja. Kot kitarist sem nato igral še v ska
punk bandu, ki ga hranim v srcu kot simpatične-
ga. Vsake zvrsti sem se naveličal in se nisem uspel
najti v nobenem kalupu. Tako da je moj kalup
postal neopredelitev, zmes vseh stilov, sodelova-
nje v različnih glasbenih projektih. Torej posledica
postmoderne narave.
Kateri inštrument si je izboril največ tvoje po-
zornosti?
Najprej električna kitara. Tudi ko sem jo že zame-
njal za bas. Sčasoma pa je vsa moja pozornost
končala na basovskih inštrumentih.
Je posebna navezanost na bas začasna?
Dopuščaš spremembe?
Ta navezanost se ne bo pretrgala. Dopuščam tudi
spremembe v smislu dodatnih inštrumentov, ki bi
bili potrebni za izpeljavo določenega projekta. To
se dogaja zdaj, ko se srečujem s sodobno tehnolo-
gijo v glasbi in se je poslužujem.
Svojo energijo investiraš v številne glasbene
projekte …
Trenutno delujoči projekti so trije. Na prvem me-
stu stoji band z imenom Toxine. Označil bi ga kot
postrockovski funk, ki se tu in tam spotakne ob
kakšen jazz ali drum'n'bass. Naslednji projekt nosi
ime Walter Flego; ena najbolj zanimivih stvari, ki
se mi je pojavila na dlani. Gre za malo bolj sodo-
ben (elektronski) projekt. Poigrava se z mejo med
umetnostjo in klišeji, ki so za sodobnega kulturno-
industrijskega človeka ključnega pomena in ga
pogrejejo, ko jih zazna. Zanimivo zadevo pa gradi-
va z botrom Nejcem v duetu bas kitare in besede.
Zasledila sem, da boste s Toxine kmalu izdali
album …
Snemanje albuma je cela finančna avantura in
Jaša Hedžet
Živeti od glasbe, ki
jo ustvarjam sam
posledice bomo odplačevali še dolgo.
Uskladiti se s šestimi ljudmi je težko, a to
prinese več časa za razmislek in prispevek
k boljši kakovosti celote.
Kaj meniš o razsajanju cover bandov?
Do neke mere imam zelo negativno mne-
nje. Ustvarjalni ljudje ostajajo v zatišju,
avtorska glasba umira. Velikokrat smo
naleteli na organizatorja, ki se za koncert
ni hotel meniti dalje, ko je slišal, da igramo
avtorsko glasbo. Toliko o odprtosti naše
super kultivirane, sodobne, multikulturne,
mega-hibridne družbe.
Kaj meniš o politiki SAZAS-a?
Za začetek, da žal obstaja. Problem pri
SAZAS-u je podoben kot v naši državi;
premalo nas je. Ker ni konkurence, je lahko
SAZAS edino združenje za zaščito avtor-
skih pravic, ki ima monopol. Ta mafijaš
grozovito dviga prispevke za javne prire-
ditve, da klubi kot edini, ki jih še zanima
avtorska glasba, nimajo dovolj denarja za
koncerte. Posledica je manjše število le-teh
in slabo plačani vrhunski glasbeniki.
Ste res dobili ponudbo za podpis po-
godbe z londonskim producentom?
Smo še v pogajanjih. To so tiste pogodbe,
ki te spravijo v svet na lastne stroške in ki
te, če zadeve dobro ne premisliš in prera-
čunaš, lahko pokopljejo.
Upala bi si trditi, da življenje zajemaš s
polno žlico. Kaj lahko torej pričakujemo
od tebe v prihodnje?
To je eno od tistih najlažjih in hkrati najtež-
jih vprašanj. Najverjetneje se bom spravil
na podiplomski študij, če me bo le volja.
Kolikor mi bo čas dopuščal, bom razvijal
svojo glasbeno pot. Želje in cilji realno gle-
dano zvenijo nemogoče – živeti od glasbe,
ki jo ustvarjam sam. Težka bo, vendar bo s
samoironijo znotraj upanja lažje.
Koprčan Jajo
– Jaša Hedžet
je absolvent
Kulturnih
študijev in
antropologi-
je z odlič-
nim smislom
za glasbo.
Drznila sem
si pokukati v
njegov oseb-
ni prostor
– gnezdece,
kjer kralju-
jejo mnogo-
tera glasbi-
la. Na dan
so privrele
marsikatere
skrivnosti.
17
18. besedilo / Vera Čipev
Špela se je odločila, da bo po
uspešni diplomi nekoliko preno-
vila svoje skromno stanovanje.
Kupila si je novo, rdečo sedežno
garnituro, poklicala mojstra, da
ji pride popravit pralni stroj,
in si za nagrado privoščila še
potovanje v Grčijo. Vendar pa
se ji je zgodilo nekaj, kar se
lahko vsakemu izmed nas. Zofo
so ji dostavili, vendar se je dno
že drugi dan sesedlo, mojster
ji ni želel popraviti šest mese-
cev starega stroja, iz Grčije pa
je prišla zelo razočarana, saj
je plačala eno, dobila pa čisto
nekaj drugega. Kaj lahko Špela
naredi? Kaj bi na njenem me-
stu naredili vi? Poznate svoje
potrošniške pravice?
Pravice potrošnikov
Špelin primer je samo eden izmed mnogih. V pri-
meru sedežne garniture ima dva meseca časa, da
prodajalca obvesti o napaki in zahteva popravilo ali
vrnitev denarja. Prav tako prodajalec krije vse stro-
ške prenosa izdelka na servis in iz njega. To velja za
vse stvari, na katerih se ugotovi napaka. Mojster je z
zavrnitvijo popravila šest mesecev starega pralnega
stroja kršil zakon, ki določa najmanj enoletno garan-
cijo na kakršenkoli tehnični izdelek: avto, glasbila,
računalnik itd. Vendar pa je vlada konec prejšnjega
leta v predlogu novele zakona o varstvu potrošnikov
predlagala ukinitev obvezne garancije za tehnično
blago, čemur se je odločno uprla Zveza potrošnikov
Slovenije, saj naj bi to med drugim vodilo v prodajo
nekakovostnih izdelkov. Po novem zakonu naj pro-
dajalec ne bi bil več dolžan zagotoviti leto garancije,
lahko pa bi jo ponudil proti plačilu. Ministrica za
gospodarstvo Darja Radič pa je nato presenetila z
odločitvijo, da garancija ostaja. Če se vrnemo k Špeli,
jo je v Grčiji pričakalo neprijetno presenečenje (na-
mesto hotela, ki ga je plačala, je dobila drug, slabši
hotel). Zdaj ima dva meseca časa, da se pritoži in
npr. zahteva vračilo stroškov celotnega potovanja.
V primerih, ko se ne moremo dogovoriti, pa se lah-
ko obrnemo tudi na alternativno reševanje sporov,
kjer ni dolgega in zamudnega postopka, temveč
razsoja tretja oseba (varuh človekovih pravic, raz-
sodnik itd.). Najbolje pa si pomagamo z izobraže-
vanjem v tej smeri, in sicer z branjem priročnikov o
potrošništvu in s spletnim izobraževanjem.
Lov na denar in potrošniška kultura
Prodajalci so pripravljeni storiti marsikaj, da bi
prodali svoj izdelek. Vsi poznamo primer, ko se
pred našimi vrati pojavi že nekoliko preveč prijazen
gospod in nam poskuša s svojo vsiljivostjo prodati
izdelek, kljub temu da smo ga večkrat prosili naj
odide. Če mu na koncu uspe nas prepričati, se pro-
daja šteje kot nezakonito in prepovedano poslovno
ravnanje, ki ga lahko prijavimo, izdelek v roku štiri-
najstih dni vrnemo in zahtevamo povračilo denarja.
Velikokrat smo za trgovce samo številke, ki jim pri-
našajo denar. Vendar ne smemo metati vseh v isti
koš. Sonja Bursač, prodajalka nakita v trgovini, ki
uspešno obratuje že več kot deset let, pravi: »V naši
trgovini zmeraj upoštevamo potrošniške pravice in
stranke seznanimo z vsem, kar jim pripada. Za uspe-
šno poslovanje je potreben fer odnos med prodajal-
VIR: http://www.rebelart.net/diary/electric-bath-duck/007618/
Potrošništvo,
pravice,
študenti …
18
19. cem in kupcem.« Vprašanje je, ali so res samo
prodajalci odgovorni, da ne poznamo svojih
pravic in kaj nas sploh žene v tako masovno
nakupovanje in potrošnjo. Neva Zajc, urednica
za kulturo na radiu Koper, kjer je tudi urednica
oddaje o potrošništvu, opisuje potrošniško kul-
turo in razlog, zakaj ljudje ne poznamo svojih
pravic, takole: »Sama ne delam razlik med mla-
dimi in starimi. To je vsesplošen pojav, ki sili k
zadovoljevanju potreb, ki niso vselej nujne. To
je občutek večne potrebe po zadovoljevanju
neke praznine in kot prav dr. Zadel: 'Ko prideš
do blagajne je občutek potešenosti zadovo-
ljen.' Na življenje ne gledamo več skozi biti,
temveč skozi imeti. Za to, da ne poznamo svo-
jih potrošniških pravic, pa smo si krivi sami, saj
bi se lahko pozanimali, vendar nas ne zanima.«
Potrošništvo med študenti
Ker nas je zanimalo, kakšne so nakupovalne
navade študentov in kakšen je njihov pogled
na potrošništvo, smo izvedli anonimno anke-
to, v kateri je sodelovalo 50 študentov, starih
od 19 do 24 let, moškega in ženskega spola.
Ugotovili smo, da študentje redno zahajajo v
trgovske centre, pa čeprav njihova mesečna
žepnina v večini primerov znaša okrog 100
evrov, kar pa najpogosteje zapravijo za zabavo
in oblačila. Na vprašanje, ali stvar, ki jo kupijo,
tudi nujno potrebujejo, jih je kar 65 % odgovo-
rilo negativno, kar kaže na to, da resnično ne
kupujemo, ker nekaj potrebujemo, temveč ker
si to želimo imeti.
Ko so potrti ali žalostni, se jih 43 % odpravi na
posvet k staršem, partnerjem, prijateljem, prav
toliko se jih odpravi v trgovino po nakupih, le
14 % jih gre v naravo. Nekaj več kot polovica se
jih ne bi počutila izobčeno, če bi prijatelj lahko
kupil vse, oni pa nič. Kar 65 % študentov ne po-
zna svojih potrošniških pravic, 9 % pa sploh ne
ve, kaj to pomeni. Glede na rezultate ankete bi
lahko sklepali, da študentov resnično ne zani-
majo njihove pravice, pa čeprav preživijo veliko
časa v nakupovalnih centrih.
Izobraževanje potrošnikov
Vsi potrošniki bi morali poznati svoje potrošni-
ške pravice. K temu stremi tudi Evropska unija,
ki intenzivno spodbuja izobraževanje potro-
šnikov, in sicer preko spletnega izobraževanja
Dolceta, dostopnega na spletni strani www.
dolceta.eu. Gre za spletni projekt, namenjen
izobraževanju potrošnikov, v katerega je vklju-
čenih 27 držav EU, njegov razvoj pa financira
Evropska komisija. Dolceta obsega več spletnih modulov, ki
se osredotočajo na različne potrošniške tematike.
Študentje se lahko odločijo tudi za študij evropskega inte-
griranega magistrskega programa na področju potrošniških
zadev, ki ga izvajajo tri univerze s partnerji, in sicer Tehnična
Univerza v Münchnu, Univerza Haute Alsace v Franciji in
Univerza IL3 v Barceloni.
Če pa se študentom in ostalim kupcem zgodi, da so oškodova-
ni, se zmeraj lahko obrnejo na Zvezo potrošnikov Slovenije ali
varuha človekovih pravic, kajti zakon o varstvu potrošnikov va-
ruje vse državljane pred prepovedanim poslovnim ravnanjem,
kot so goljufije, prikrivanje podatkov, zavlačevanje rokov itd.
Stvarna napaka
Ker je anketa pokazala, da študentje največ denarja namenijo
ravno nakupovanju oblačil, je dobro vedeti, kaj pravi zakon o
varstvu potrošnikov glede vračila denarja. Vsak prodajalec
odgovarja za stvarne napake na izdelku. Napaka je stvarna,
če nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo.
Vzemimo za primer, da majico, ki se ji po enem tednu pokvari
zadrga, želite vrniti v trgovino. V roku dveh mesecev od dne-
va, ko smo napako odkrili, prodajalca pisno ali osebno obve-
stimo o njej in podrobno opišemo napako. Ko smo to storili,
lahko zahtevamo odpravo napake na blagu, menjavo blaga z
novim brezhibnim ali vračilo plačanega zneska. To velja tudi
v primeru, če nam na primer zadrge niso dovolj dobro popra-
vili, uveljavljamo pa jo lahko dve leti po nakupu. Zavedati pa
se moramo, da to velja izključno in samo za izdelke z napako,
saj ne moremo zahtevati vračilo denarja za izdelek, ki je brez-
hiben oz. če smo mi uničili zadrgo. Posebno previdni bodimo
pri nakupovanju daril in pred nakupom povprašajmo proda-
jalca, ali obstaja možnost zamenjave.
Razprodaje
Zveza potrošnikov Slovenije opozarja na previdnost pri raz-
prodajah. Ne smemo si dovoliti, da bi nas trgovci zavajali.
Torej če piše, da so popusti od 30 % do 50 %, mora biti 50-
odstotno znižana vsaj ena četrtina blaga v trgovini, blago
na razprodaji pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem
in z znižano ceno. Tako v redni prodaji kot med razproda-
jami pa veljajo iste pravice za vse nas – trgovec nam za
brezhibno blago ni dolžan vrniti denarja, za blago z napa-
ko pa lahko uveljavljamo reklamacijo.
Študentje, pozor!
Sedaj nas najbolj skrbijo izpitni roki in niti na misel nam
ne pride (ali vsaj večini izmed nas), da bi se ukvarjali še z
na videz dolgočasnimi potrošniškimi pravicami. Vendar
se moramo zavedati, da bomo enkrat izstopili iz adole-
scence, kjer nas čaka zaposlitev, lastna družina in skrb
za finance. Če bomo potrošniško nepismeni, se nam lah-
ko kaj hitro zgodi, da bomo imeli tanjši žep in občutek
izigranosti, kajti kdo se bo boril za nas in naše pravice,
če ne mi sami.
19
20. V večini slovenskih medijev so s precejšnjim pompom
obelodanili začetek zbiranja podpisov za dva refe-
renduma: o pokojninski reformi ter o malem delu.
Oba se še kako dotikata mladih, študentov, dijakov.
Ne glede na to pokojninska reforma za večino mla-
dih predstavlja nek oddaljen, skoraj imaginaren
pojem. Ob naključnih pogovorih se namreč zazdi,
da jih večina ne verjame, da bodo pokojnino sploh
dočakali, če pa jo že bodo, težko verjamejo, da bodo
z njo lahko dostojno (pre)živeli. Na drugi strani je
mladim malo delo precej bližje in se jih dotika že
danes; efekt tega zakona bo za danes mladega človeka
hitreje prišel do izraza.
Ne/pravičnost
na preizkušnji
besedilo
Miroslav
Nedeljkovič,
miroslav@
primss.si
BURJA
NA
ŠOFITI
Malokaj je dvignilo toliko prahu kot
pokojninska reforma
Že vrabci čivkajo, da bomo po novi formuli morali delati
dalj časa ter do višje starosti. Kljub temu da je Državni svet
Republike Slovenije izglasoval odložilni veto na Zakon o pokoj-
ninski reformi, se je – navkljub vselej prisotni sprtosti politike –
kot po čudežu v parlamentu dobilo dovolj podpore; parlament je
vnovič potrdil pokojninsko reformo.
Upokojitvena starost naj bi tako bila višja. Starostna upokojitev
pri 65. letih bi po novem veljala tako za moške kot tudi za ženske.
Kdor se je zaposlil zgodaj, se bo sicer lahko upokojil tudi prej –
moški pri 60., ženske pri 58. letih – vendar je v tem primeru zah-
tevana pokojninska doba vsaj 43 let za moške in 41 let za ženske.
Tudi izračuni o višini pokojnine niso nič kaj spodbudni. Primer:
pri povprečni plači 960 evrov bi pokojnina znašala 529 evrov. In
ker bo očitno pokojnina, ki bi zadoščala za dostojno preživetje,
prava redkost, je vladi prišla na misel še ena domislica: malo
delo.
Malo delo za male ljudi
Za študentsko delo je veljalo, da ga lahko opravljajo le študentje
in dijaki; malo delo pa bo zajelo precej širšo skupino. Pravzaprav
je vprašanje, koga bo sploh izpustilo. Že iz tega gre sklepati, da
bo zaradi uvedbe malega dela nastala velika konkurenca na
trgu dela, katere posledica bo manjša količina dela, ki bo na
voljo za posameznega študenta oz. delavca, hkrati pa lahko z
veliko verjetnostno sklepamo, da bo cena na uro dela precej
padla. Delo bo seveda dobil tisti, ki bo pripravljen delati (naj)
več za (naj)manj.
20
21. Pri vsem skupaj pa v oči bode celoten koncept, ki
naj bi se ga uvedlo. Ob veliki usklajenosti politike
pri sprejemanju omenjene zakonodaje (dvakratna
vnovična potrditev omenjenih dveh zakonov po
odložilnem vetu Državnega sveta), popolni neza-
interesiranosti za zakon o prostovoljnem delu ter
pripravljanju sprememb zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno, hkrati pa ob na stotine
milijonov nepobranih davkov (seveda ne od malega
človeka) tudi z blagoslovom države in milo rečeno
ne-hitenjem z Zakonom o zaplembi nezakonitega
premoženja, se človek upravičeno vpraša, kam vse
to vodi. Jasno je le, da malo delo obstaja tudi zato,
ker v starosti pokojnine očitno ne bodo dovolj.
Toda izkušnje iz Nemčije kažejo (četudi so tam malo
delo uvedli v času gospodarske rasti ter da je red
glede spoštovanja zakonov v splošnem večji), da naj
bi malo delo požrlo več kot milijon, morda celo dva
milijona delovnih mest. Če to prevedemo v številke,
ki so sorazmerne s številom prebivalstva v Sloveniji,
to za nas pomeni od 40.000 do 50.000 delovnih mest
manj, kot jih imamo danes. Če na vse skupaj po-
gledamo od daleč, že tako na palec ugotovimo,
da ima v Sloveniji velik odstotek upokojencev
svojo nepremičnino v lasti. To pomeni, da imajo
mesečno manj stroškov v primerjavi s tistimi, ki
morajo najemnino plačevati. Kaj to pomeni za
perspektivo mladega človeka? Vsaj na začetku
poklicne poti se mu obeta malo delo za dalj časa.
To posledično pomeni večjo nezmožnost nakupa
lastne nepremičnine, temu pa lahko dodamo še
malemu delu obetajočo se (malo) pokojnino.
Kakšna je torej perspektiva mladega človeka
danes? Kako naj vidi svojo državo, če ta brez
pomisleka uvaja tržne zakonitosti na področju
dela, na področju pokojnin, na področju viso-
kega šolstva itd., hkrati pa dokapitalizira banko,
ki se je znašla v likvidnostih težavah, pripravlja
nepremičninski sklad z 12.800 novimi neprodani-
mi stanovanji, ki so v lasti bank in propadajočih
gradbenih podjetij, da cena stanovanj slučajno
ne bi padla?
Za začetek lahko morda prispevaš svoj podpis v
podporo razpisu referenduma o obeh zakonih?!
21
22. N
ekateri študenti se z zdrav-
nikom v svojem kraju štu-
dija srečajo samo v času
obveznih zdravstvenih pregledov
v prvem in zadnjem letniku, drugi
pa ga obiščejo večkrat. Za zdrav-
nika, ki ni vaš osebni, velja, da
ga kot zavarovana oseba lahko
obiščete samo v primeru nujnega
stanja (npr. visoka vročina, sve-
že poškodbe, hude bolečine …).
Vse ostale storitve so praviloma
samoplačniške. Prav tako vam
tak zdravnik ne more napisati
napotnice, predpisati zdravil na
recept ali napisati zdravniškega
opravičila, čeprav se v praksi
kdaj pa kdaj zgodi tudi to. Če ne
želite tvegati in zaman čakati v
vrsti na recept ali opravičilo, pa je
priporočljivo, da si za časa študija
izberete osebnega zdravnika (tudi
ginekologa ali zobozdravnika) v
zdravstvenem domu, ki je najbliž-
je vašemu novemu kraju. Izbirate
Zbolel sem
... kam po
opravičilo?
lahko med vsemi zdravniki, ki
delajo v izbranem zdravstvenem
domu, tako med splošnimi kot
med šolskimi. V ZD Koper in ZD
Nova Gorica deluje Šolski dispan-
zer, namenjen vsem šolarjem in
študentom. Poseben zdravstveni
dom, namenjen zgolj in samo
študentom, pa je zaenkrat le v
Ljubljani in Mariboru.
Enostavna menjava zdravnika
Zamenjava osebnega zdravnika
ni preveč zapleten postopek – pri
zdravniku, h kateremu se želite
prepisati, zgolj izpolnite temu
namenjen obrazec. Če je do
prestopa k novemu zdravniku
minilo manj kot leto dni, je za
to potrebno navesti razloge, v
nasprotnem primeru pa ne. Za
odjavo pri prejšnjem zdravniku in
prenos zdravstvenega kartona v
celoti poskrbi zdravstveni dom v
sodelovanju z zavarovalnico.
Pomembno: sprememba režima
nočne urgence
Dejstvo, ki velja samo za Obalo:
nujne medicinske pomoči ponoči
ni več moč dobiti v zdravstvenih
domovih. Nočna urgenca je po
novem skupna za vse prebival-
ce obalnih občin in se nahaja v
Splošni bolnišnici Izola, kjer je
organizirana Centralna urgentna
služba (CUS), ki se nahaja na
B-hodniku bolnišnice. Dnevna
urgenca pa se še vedno izvaja po
obalnih zdravstvenih domovih,
razen ob sobotah, nedeljah in
praznikih, ko je tudi ta prema-
knjena v Splošno bolnišnico
Izola.
Svetovanje in psihološka
pomoč
V študentskih letih doživljamo
marsikaj lepega in pozitivnega, a
nas tu in tam doleti tudi kakšna
težava. Stres, čustvene, psiho-
socialne težave, izgorevanje …
in seveda preglavice, povezane s
faksom. Morda se učimo in učimo,
izpita pa kar ne moremo narediti.
Ali pa imamo preveč obvezno-
sti, ki nas spravljajo tako rekoč
ob pamet. Psihoterapevtska in
psihosocialna pomoč je organizi-
rana v Primorskem svetovalnem
središču (PRIMSS), ki se nahaja v
prvem nadstropju športne dvorane
Bonifika v Kopru. Ponujajo tudi po-
moč pri premagovanju motenj hra-
njenja, gibalne delavnice, pomoč
pri pisnem in ustnem izražanju ter
še marsikaj zanimivega in uporab-
nega. Brezplačna psihosocialna in
učna pomoč je organizirana tudi v
Svetovalnem centru za študente,
ki ga na Turistici vodi klinični psi-
holog, mag. Robert Trunkl.
Delavnice za zdravo življenje
V okviru nacionalnega programa
za preprečevanje kronično nena-
lezljivih bolezni (CINDI) po vseh
zdravstvenih domovih delujejo
zdravstveno-vzgojni centri. Skozi
celo leto organizirajo brezplač-
ne delavnice v zvezi z zdravim
načinom življenja: opuščanjem
kajenja, zdravo prehrano, telesno
aktivnostjo in zdravim hujšanjem.
Opravite lahko tudi test hoje in se
morda seznanite z nordijsko hojo.
Na strokovno usposobljene osebe
se lahko obrnete tudi, če imate
vprašanja v zvezi z odvisnostjo,
spolnimi boleznimi itd. Delavnice
v Kopru izvaja Olivera Rakovič
Bošnjak, dipl. med. sestra, in sicer
v Referatu za zdravstveno vzgojo,
ki se nahaja v zadnjem nadstropju
ZD Koper (Dellavallejeva ulica 3). V
ZD Nova Gorica jih izvaja Suzana
Munih, dipl. med. sestra.
V novem letu vam želimo čim
manj obiskov zdravnika, če pa se
temu ne boste mogli izogniti, pa
naj bodo – z ozirom na nabito poln
študentski urnik – vsaj čakalne
vrste čim krajše, zdravstvene sto-
ritve pa učinkovite in čim bolj na
dosegu roke.
Po Pravilih obveznega zdra-
vstvenega zavarovanja si vsak
državljan prostovoljno izbe-
re svojega osebnega zdravni-
ka. Študenti, ki ne študirajo v
domačem kraju, kjer imajo tudi
osebnega zdravnika, večidel leta
preživijo v kraju svojega študija.
Kaj storiti v primeru, če rabijo
nujno zdravniško oskrbo, recept
ali opravičilo, njihov izbrani
zdravnik pa se nahaja kilometre
stran? Preverili smo, kako je
na tem področju poskrbljeno za
študente Univerze na Primorskem
in Univerze v Novi Gorici.
besedilo / Tanja Žuvela
22
23. besedilo
peter verč,
plemeniti
lažnivec
Ob koncu vsakega leta nas spravi ob živce izbiranje osebnosti leta. V nekaj dneh si moramo
priklicati v spomin vse dogodke zadnjih dvanajstih mesecev in izbrati osebo, ki se je najbolj
izkazala. Da ob koncu leta 2011 ne boste spet v težavah, vam že zdaj napovemo, kdo bodo pro-
tagonisti pravkar začetega leta.
Peter Bossman – Na valu medijske pozornosti bo piranski župan redno presenečal jav-
nost. V brk svojim ganskim koreninam bo z nastopi na tekmah svetovnega pokala v alpskem
smučanju dokazal, da je pravi Slovenec. Na novembrskem slalomu v Schladmingu bo po
prvem spustu celo na drugem mestu, a druge vožnje se ne bo mogel udeležiti, saj se mu bo
mudilo na Kras, kjer ga bodo razglasili za novega kralja terana.
Marlene Ottey – Polstoletna tekačica jamajških korenin bo na občinskih volitvah v Kopru
presenetljivo premagala dosedanjega župana Borisa Popoviča in s tem postala prva temnopolta
županja v vzhodni Evropi.
Zoran Janković – Tudi ljubljanski župan bo zaslovel v svetu. Po skoku v Ljubljanico,
da bi dokazal čistost reke, bo namreč postal prvi zelenopolti župan na svetu.
Boris Pahor – Tržaški pisatelj bo 26. avgusta svoj nešteti rojstni dan praznoval na Havajih. Tam se bo
srečal z domačinom Barakom Obamo in mu razložil, kaj je mislil s sporno izjavo, da mora biti predsednik
ZDA rumenopolti politik, ne pa temnopolti Obama. V intervjuju za Indijanske novice bo namreč Pahor
izjavil, da se je leta 1492 bojeval na strani ameriških domorodcev in da je bil on edini belec v skupini rume-
nopoltih, ki so skušali preprečiti izkrcanje okupatorja Krištofa Kolumba.
Borut Pahor – Slovenski premier bo iz zavisti do Borisa Pahorja, ki se bo
fotografiral z ameriškim predsednikom, poskrbel za še večji podvig. Izbojeval si
bo 15-minutni fototermin z bin Ladnom.
Dejan Zavec – Po neizbežnih polemikah zaradi fotografiranja z bin Ladnom bo moral
Borut Pahor odstopiti s položaja predsednika vlade. Po jesenskih volitvah bo predsednik
države poveril mandat Dejanu Zavcu, ki bo s svojo stranko LDS (Lekcijo dam Slovencem)
premočno osvojil večino v Državnem zboru.
Janez Janša – Po vnovičnem porazu na volitvah bo vodja opozicije obupal. Zapustil
bo politiko in se posvetil petju. Nastopil bo na Evroviziji, saj tam nihče ne pričakuje, da
bi zmagal Slovenec.
Franc Rode – Slovenski kardinal bo zapustil Rim in se vrnil v topel slovenski objem. Selektor
reprezentance smučarskih skakalcev ga bo namreč povabil v ekipo, češ da je Rode edini, ki lahko s
svojimi stiki z nebom in vetrom reši čast slovenskih skakalcev.
France Bučar – Prvi predsednik slovenskega parlamenta bo pri skoraj 90 letih
nastopil v oddaji Veliki brat in tam premočno zmagal. Oddaji, ki slovi po neumnih
izjavah in bedastem obnašanju nastopajočih, bo izjemno koristilo njegovo pozivanje:
»Tukaj ne boš afne guncal.« Nekaj polemik bo sicer zaradi njegovega skrivanja v WC-
ju z drugo najstarejšo udeleženko Velikega brata Spomenko Hribar.
PRISE-
GAM,
DA
LAŽEM
Osebnost leta 2011 je …
23
24. P
o podatkih spletnega portala Fotoultras
(www.fotoultras.si) v Sloveniji trenutno
deluje okoli 12 ultras navijaških skupin
(neuradni podatki), vendar se število kon-
stantno spreminja, saj so nekatere skupine
že prenehale z delovanjem, druge so se reor-
ganizirale in nastale so nove. Obstaja pa tudi
več fan skupin, v katerih se združujejo športni
navdušenci.
Velik problem organiziranih navijaških skupin
predstavlja medijsko poročanje, v katerem se
izpostavljajo problematični segmenti tekem in
samega navijaštva, preko napihovanja zgodb o
škodi, ki jo ali naj bi jo navijači povzročili. Tako
pri Fotoultras menijo, da se v Sloveniji na nogo-
metnih tekmah še ni zgodil zelo resen incident
(ti so v tako opevani tujini in nogometno bolj
razvitih državah pogostejši kot pri nas), čeprav
bi mogoče kdo trdil nasprotno. Po njihovem
mnenju so bili manjši posamezni dogodki, kot
so polomljeni stoli, prižgane bakle ali počena
petarda, od nekdaj spremljevalci nogometa. Če
jih ne bi tako intenzivno medijsko izpo-
stavljali, bi omenjeni dogodki zelo hitro
romali v pozabo.
Obrazložili so: »Navijači imajo drugačen
pogled na celotno stvar kot 'običajni gle-
dalci'. Oni spremljajo svoj klub v dobrem
in slabem, doma in na gostovanjih, v
dežju in soncu, na malih in velikih sta-
dionih, pomembnih in manj pomembnih
tekmah. Ne zanimajo jih kokice in udobni
sedeži. Zanima jih le podpora svojemu
klubu, mestu, skupini in so za ta klub pri-
pravljeni dati tudi svoje zadnje prihranke
ter se zanj stepsti, če je treba. Zanimajo
jih glasno navijanje, koreografije, piroteh-
nika. Gre za strast in pripadnost svojemu
klubu in mestu, ki je nekateri ne razu-
mejo, vendar se od njih niti ne pričakuje,
da bi jo.«
Navijači imajo svoj stil navijanja
Tudi navijaška skupina Red Devils
Ajdovščina je podobnega mnenja.
Pravijo, da je vse odvisno od tega, kaj
kdo razume pod besedo »športno navijan-
je«, saj imajo navijači svoj stil navijanja
in od tega ne odstopajo. Veliko vlogo pri
obsojanju njihovega vedenja odigrava
tolerantnost okolice. Seveda so tudi
na njihovih stadionih občasno prisotni
manjši incidenti, vendar gre le za izjeme,
ki potrjujejo pravila.
Ko beseda nanese na odnose med varuhi
reda in mira ter navijaškimi skupinami,
pride do težav. Tudi Fotoultras prizna-
vajo, da je sodelovanje z njimi, če je že
potrebno, minimalno.
Predsodki glede nasilnosti navijačev,
iskanja pretepov in nešportnega vedenja
izvirajo predvsem iz poročanja športnih
novinarjev, saj so tekme prve SNL
(slovenske nogometne lige) zelo slabo
obiskane. »Vzpodbujanje svoje ekipe ter
kaj je športno in kaj ni, pa vsak razume
po svoje. Za navijača je pirotehnika
vsakdanja zadeva in nekaj najlepšega
na stadionu, za nekoga drugega je to
največje zlo in kriminal. Navijači se glede
tega ne obremenjujejo. Največkrat se
obremenjujejo prav njihovi nasprotniki,«
so še povedali na Fotoultras.
Red Devilsi pa na splošno stanje
navijaštva v Sloveniji gledajo takole:
»Navijaštvo krepi tako pripadnost me-
stu (klubu) kot tudi nacionalno zavest.
Iz tega vidika je pogled na navijaško
kulturo v naši državi lep, vsaj kar se tiče
Navijaštvo kot na-
čin življenja
Kadarkoli beseda nanese na navijače, se v ljudeh prebudi-
jo mešana čustva, od tistih najbolj pozitivnih, do tistih
bolj negativnih, le redko kdo ostane ravnodušen. Imamo
zelo različne predstave, kaj pomeni biti navijač nekega
kluba, ekipe ali reprezentance. Je to le glasno navijanje in
veseljačenje na tekmah, ki zamre, ko ugasnejo luči na sta-
dionu ali v dvorani? Ali je to prava strast, pripadnost, ki jo
pravi navijači vedno čutijo? Navijaštvo marsikomu pomeni
veliko več kot le prostočasno dejavnost – biti navijač je
lahko način življenja.
besedilo / Živa Žagar
besedilo / Živa Žagar
24
25. vzpodbujanja državnih reprezentanc
(nogomet, košarka, rokomet ...), saj jim
ob strani stoji vedno več ljudi. Na klub-
skem nivoju je zgodba seveda nekoliko
drugačna, velikokrat (na žalost) pogoje-
na z uspehi samih klubov.«
Slovenski košarkarski navijači naj-
boljši?
Na drugi strani pa obstajajo tudi taki,
ki znajo navijače glasno pohvaliti in
so jih veseli na vsaki tekmi ali športni
prireditvi. »Če govorim le za košarko, saj
najbolj poznam navijaško kulturo v njej,
lahko z mirnostjo zatrdim, da so slo-
venski košarkarski navijači najboljši na
svetu. Tu ne gre le za brezvezno hvaljen-
je, temveč dejstvo, saj naše navijače
hvalijo vsi po svetu. Očarajo z izjemno
zvestobo reprezentanci, glasnostjo in
številčnostjo,« je povedal predstavnik
Košarkarske zveze Slovenije, Anže
Blažič. Po njihovih podatkih naj bi EP
(evropsko prvenstvo) v Beogradu obi-
skalo prek 8.000, EP v Španiji 2.000, EP
na Poljskem 6.500, SP v Turčiji pa kar
5.000 slovenskih navijačev.
Mnogi spremljevalci slovenske košarke
so navdušeni nad športnim obnašanjem
slovenskih navijačev, saj z njimi še niko-
li niso imeli večjih težav, pa čeprav se
prvenstev udeležujejo množično. Tudi
novi selektor slovenske moške reprezen-
tance, Božidar Maljković, je pred dnevi
dejal, da takega privilegija nima nobena
druga reprezentanca, kar si lahko vsi
skupaj štejejo v veliko čast.
Verjetno veliko pripomore k temu tudi
ozaveščenost, da izgredniki z neredi naj-
bolj škodujejo prav svojemu klubu, saj ti
plačujejo kazni. Tako se v tekmovanjih
pod okriljem KZS nešportno obnašanje
gledalcev, organizirano žaljenje
udeležencev tekme, uporaba piščalk,
siren in vuvuzel, namestitev transpa-
rentov z žaljivimi vsebinami, nešportno,
nasilno obnašanje gledalcev v dvorani
ali pred njo, navijanje v nasprotju s fair
playem in še in še kaznuje s kaznijo, ki
lahko gre od 60 do 10.000 evrov, odvi-
sno pač od vrste prekrška.
Nič drugače ni niti pri drugih športih,
kjer lahko klub v najskrajnejšem pri-
meru navijačem odkloni status urad-
ne navijaške skupine, kar lahko celo
onemogoča njihovo delovanje.
Kakšna se zdi mladim navijaška kultura v
Sloveniji?
Samo Surina: »Vsi poznamo navijaške derbije med
Vijolami in Dregonsi, pa med slednjimi in Železarji
ipd., vendar se zaradi majhnosti ne morejo kosati
s preostalimi derbiji po Evropi (med navijači Real
Madrida in Barcelone, pa Juventusa in Interja,
Grobarji in Delijami ...). V Sloveniji se množične
navijaške manifestacije ne morejo zgoditi zaradi
premajhnih centrov, kjer bi masovna navijaška kul-
tura zaživela. Toda kljub temu tisti pravi navijaški
duh pri Slovencih pride na plano takrat, ko nastopa
katera od reprezentanc. Vsi pomnimo leto 2000 in
igranje slovenske nogometne reprezentance na
EP v Belgiji, na Nizozemskem 2002 in nastopa na
Svetovnem nogometnem prvenstvu na Japonskem
in Južni Koreji ter seveda lanskoletnega SP v
JAR-u. Tedaj so bila v večini primerov pozabljena
ta simbolična rivalstva med klubi in je v ritmu bilo
vseh dva milijona src. Uspeh reprezentance tako ob
pozitivnih rezultatih povzroči evforijo.«
Jani Fortuna: »Navijaška kultura v Sloveniji je zelo
raznolika. Imamo recimo Tifoze (Koper), ki bi za
klub naredili praktično vse (se tepli, razbijali itd.),
kar pa mislim, da niti malo ni spodobno. In obsta-
jamo tudi privrženci nekega športa, ki navijamo
na spodoben način. Tudi sam imam ekipo, ki jo
maksimalno podpiram, to je Union Olimpija, zato
ker sem igralec v košarkaškem klubu in tudi trener.
S košarko živim celo življenje in spodbujam tako
Olimpijo kot tudi slovensko reprezentanco na vsa-
kem koraku. Lani septembra sem bil v Turčiji na
svetovnem prvenstvu, kjer smo navijači pokazali,
kako športni in olikani znamo biti. Tam smo poželi
marsikatero dobro besedo in dobre uspehe.«
Matija Kosmač: »Menim, da je v Sloveniji le maj
hen delež tako imenovanih 'pravih' navijačev. Pod
prave navijače štejemo seveda tiste, ki svoj klub
podpirajo na vsaki tekmi, v dobrem in slabem. V
zadnjem času je opaziti veliko podporo predvsem
na reprezentančnih tekmah, tekmah KK Uniona
Olimpije in OK ACH Volley. Velika podpora je tu
veliko odvisna od nivoja tekmovanja in od uspe-
hov, ki jih klub dosega. V preteklih letih, npr. KK
Union Olimpija ni bila sposobna napolniti niti
dvorane Tivoli, kljub temu da je redno nastopala
v Evroligi. Sedaj pa dobremu obisku botrujeta dva
dejavnika: dobre igre Olimpije in nova dvorana
Stožice. Navijaška kultura pri nas ni tako razvita
kot v nekaterih drugih državah oz. kulturah, kjer
so tamkajšnji klubi vsako leto sposobni dosegati
visoke uspehe. Imamo pa zato do popolnosti razvito
kulturo športnih navdušencev in smo za to lahko
hvaležni, saj dvigajo kvaliteto športa v Sloveniji in
zagotavljajo veliko podporo ob dobrih dosežkih.«
25
26. Nič čudnega, da je dvorana Stožice vedno polna …
Ali smo prepričani, da se obiska Dedka mraza najbolj veseli naraščaj?
Vrtnarjeva domišljija ali sprevrženost?
Tika taka in nič ne čaka. Včasih in ponekod celo prehiteva.
Primorski poslanci za uravnoteženo financiranje vseh slovenskih univerz (spet).
Nagrada Tantadruj samo za Primorske gledališčnike. Ostalim ga ne damo.
27. TVOJA FOTKA
V FOTOJOTI!
Pošlji svoje fotografije
na kazin@soup.si,
dobrodošle fotke z
dogajanja na različnih
študentskih prizoriščih:
faks, žurke, doma, na
ulici. Edini pogoj =
študentska tematika.
Za vsako objavljeno
fotografijo dobiš 4 EUR.
ureja
DENIS
ZUPAN
FOTO-
JOTA
APZ UP si je storu lepi vrt V Kopru so imeli kar dve Silvestrovanji …
Kapo dol za pričarano novoletno idilo. Rally Ajdovščina - so to le mimoidoči?
KCUP - Načrtovanje kariere se začne že v času študija. Kakšne kariere si želite vi?
28. Nikoli ni vse
rožnato in
nikoli vse
oblačno!
H
ola amigos!
Kot študentka turizma
sem se za tri mesece odpravi-
la na Tenerife opravljat Erasmus
strokovno prakso, ki se je kasneje
prelevila še v dodaten mesec. Že
prva poved očitno nakazuje na to,
da se nam tukaj ne godi tako slabo.
Ampak kako najti prave besede,
ki bi lahko opisale mojo izkušnjo?
Nikoli ni vse rožnato in prav tako
ni nikoli vse oblačno. Prvih par
tednov tukaj priznam, ni bilo lahko.
Razvajena mestna deklina kot sem,
nisem bila navajena tako težkega
dela, kot je 12-urna animacija ljudi
v petzvezdničnem hotelu vsak dan.
Ves čas sem si govorila »vsak začetek
je težak«. In še danes ne mislim
drugače. Ampak sčasoma se človek
na vse prilagodi, še več, v tem začne
uživati. Če bi mi nekdo rekel, kaj vse
bom doživela, tega ne bi verjela.
Naj začnem s svojim delom.
Vsak dan se srečujem z gosti
različnih narodnosti. Angleži vljudno
pohvalijo mojo angleščino, Španci
vztrajno grajajo mojo španščino, z
Belgijci ali Rusi pa se poskušamo
sporazumeti s takšnimi ali
drugačnimi kretnjami. Vsak delovni dan v animaciji si
na preizkušnji samega sebe in svojih sposobnosti tako
v sporazumevanju in potrpljenju kot še v marsičem dru-
gem. Ampak, ko vse to nagradi nasmešek na obrazih
zadovoljnih ljudi, veš, da je bilo vredno truda.
Živim v hotelu, v katerem tudi delam, v kraju Costa
Adeje na jugu otoka. Sobe si delimo še z drugimi prak-
tikanti in animatorji tega hotela. Torej živim in jem v
petzvezdničnem hotelu v enem najbolj turističnih kra-
jev na sončnih Tenerifih. Sem napisala, da ni slabo, ka-
jne? Ljudje tukaj so prijazni, posebej domačini, ki so res
vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in ti že na vse
zgodaj zjutraj zaželijo dobro jutro, ko jaz še komaj mrko
mežikam. V svojem doživetju sem spoznala ogromno
zanimivih ljudi, od gostov, domačinov, sotrpinov v delu
do moje ljubljene cimre … ljudi, ki bodo vedno del te
moje nepozabne izkušnje.
V preživetih mesecih tukaj sem se tudi potrudila
videti veliko zanimivosti otoka samega. Od vulkana
Pica del Teide, hkrati najvišjega vrha Španije, do sledi,
ki jih je njegovo bruhanje pustilo po vsem otoku. Od
popolnoma skomercializirane Playe de las Americas
do skrite Masce, kjer v vsaki majhni restavraciji diši po
domačnosti in kuhinji stare mame. Od ork in drugih
eksotičnih živali v Loro parku do majhnih, za Tenerife
značilnih, metuljčkov, ki me vsako jutro obiščejo na
vrtu pred mojo teraso. In pa seveda, za študente ob-
vezne, vse pomembnejše diskoteke v naši bližini.
Pred mojim predvidenim odhodom sem se odločila
prakso podaljšati in ostati za en mesec čez božične
praznike. V tem času se je res ogromno delalo. Bila
sem tudi priča španskemu običaju ob novem letu, ko
dvanajst sekund pred koncem starega leta začnejo
jesti jagode grozdja, tako da se vsako odšteto sekundo
poje ena. Hkrati v Španiji tudi posebej praznujejo pri-
hod Svetih treh kraljev, ki jih je uprizarjala kdo drug kot
naša animacijska skupina. Ob vsem tem je bilo zelo
lepo videti nasmejane in praznično razpoložene goste,
ki smo jim lahko polepšali že tako čarobne trenutke.
Hkrati pa se je vsak od nas v tem času spomnil na
svoje domače in svoje družinsko praznovanje praznik-
ov. Zato smo si sami pripravili improvizirano božično
drevesce in se med sabo obdarovali, tako da smo si še
za nas same ustvarili praznično, družinsko vzdušje, ki
nas je še bolj povezalo.
Če za konec postanem še malo romantična in
si sposodim kolegičine besede, ki moja občutja ob
takšnih trenutkih ne bi mogla bolj zadeti: »Ne glede
na to, kje vse sem že bila in kje vse še bom … Slovenija
bo vedno imela nekaj, česar nikjer ne bo. In to je moj
dom.« Vsak človek piše svojo zgodbo in doživlja svoje
izkušnje. Te bodo vedno imele dobre in slabe strani.
Zatorej dragi kolegi, pot pod noge in obilo veselja ob
doživljanju novih dogodivščin v svežem letu 2011!
PISMO
IZ TU-
JINE
besedilo
Marjetka
Samec
28
29. PLANET
ŠTUDENT
NA
PLANETU
ZEMLJA
besedilo
Monika
Furlan
VVietnamu se močno za-
vedajo vpliva podnebnih
sprememb in pomena trajno-
stnega razvoja. Vlada je tako
ratificirala Konvencijo ZN o
podnebnih spremembah in
Kiotski protokol. Decembra so
pripravili dobro obiskano konfe-
renco v Hanoiu na temo Vloge
univerz pri odzivu na podnebne
spremembe. Dvesto udeležen-
cev je razpravljalo o pomenu
interdisciplinarnega pristopa, o
povezovanju naravoslovnih in
družboslovnih znanosti, saj so
problemi trajnostnega razvoja
kompleksni. Poleg tega je nalo-
ga univerz razvoj izobraževanja
na okoljevarstvenem področju,
raziskovanju in tudi gradnji traj-
nostnih struktur, kar omogoča
bližje sodelovanje s skupnostmi
in seveda lažje širjenje zavesti
o pomenu trajnostnega razvoja.
Študenti so tako vpleteni v raz-
iskave in delo na terenu. Veliko
se jih odloči za prostovoljno
delo v vaseh.
Vir: vietnamnews.vnagency.
com.vn
VUkrajini pripravljajo nov zakon o visokem šolstvu,
njihov minister za šolstvo, znanost, mladino in
šport Dmytro Tabachnyk pa je prejel precej pritožb
in pozivov k odstopu. Nazadnje je na probleme, ki jih
nov zakon prinaša, z odprtim pismom predsedniku
države in vladi opozoril predsednik ene najstarejših
univerz v Kijevu Sergiy Kvit. Po njegovem mnenju se bo
s sprejetjem novega zakona ponovno spustila železna
zavesa med Ukrajino in evropskimi institucijami. Zakon
namreč ne vpeljuje bolonjskega tristopenjskega izo-
braževalnega sistema, ne omenja uporabe kreditnega
sistema vrednotenja in ne usklajuje priznavanja aka-
demskih stopenj med ukrajinskim sistemom in ostalimi
evropskimi sistemi. Poleg tega avtor pisma opozarja na
pomanjkanje prizadevanj po obvladovanju angleškega
jezika in oblikovanju interdisciplinarnih programov.
Ukrajinski visokošolski sistem se bo s takšnim zako-
nom izoliral od nastajajoče evropske mreže univerz.
Vir: www.universityworldnews.com
Mnogi študenti, po podatkih OECD jih je kar 1,5 milijona po celotnem svetu, se odlo-
čajo za študij v tujini. Ko se enkrat odločijo za študij izven svoje države, se odpre na
stotine možnosti; vsaka univerza poskuša pritegniti čim več dobrih tujih študentov
z najboljšimi programi in nadaljnjimi možnostmi zaposlitve. Kako dobri in cenjeni
so ti programi, pa je mogoče čisto drugačna zgodba. Študenti, profesorji in deloda-
jalci lahko univerze preverijo z različnimi lestvicami, s katerih lahko razberejo, kako
visoko se uvršča izbrana univerza na nekem študijskem ali raziskovalnem področju. Na eni
izmed bolj uveljavljenih spletnih strani www.touniverities.com so na vrhu lestvice Univerze
Cambridge, Harvard in Yale. Želene univerze lahko preverimo po različnih kriterijih iskanja:
glede na smer študija, ocenah študentov in akademikov, glede na citiranost fakultet itd.
Med najbolje ocenjenimi je daleč največ univerz iz Velike Britanije in ZDA, od slovenskih
univerz je na najvišjem mestu Univerza v Ljubljani, ki je uvrščena med prvih 500.
Vir: www.touniversities.com
Kitajska in Indija sta prevzeli vodilni vlogi
pri objavljanju elektronskih knjig za vi-
sokošolstvo. Kitajska je vodilna pri množični
izdelavi e-bralnikov in založniki si prizadeva-
jo čim hitreje digitalizirati knjige. Z brezplač-
nimi knjigami želijo marketinško vplivati na
bralne navade študentov, seveda jim nato
ponudijo razne doplačljive dodatke. Prednost
Indije pa je v tem, da proizvaja digitalne
vsebine, ki jih zaradi angleškega jezika lah-
ko prodajajo tako rekoč po celotnem svetu.
Poleg besedila, kot smo ga vajeni v običajnih
knjigah, dodajajo multimedijske vsebine in
animacije. Kot prvi je ledino zaoral projekt
Gutenberg, ki je najstarejša digitalna knjižni-
ca in ponuja 33.000 brezplačnih e-knjig.
Vir: www.universityworldnews.com
Vietnam: Trajnostni razvoj
se prične pri študentih
Ukrajina: Visokošolska
železna zavesa
Po svetu: Najboljše
univerze na svetu
Azija: E-bralnik za
vsakega študenta
29
